Svetlolasi biser iz Donjecka

Skavt: Viktor Kovalenko

Šahtar Donjeck zaradi ukrajinske krize izgublja stik z evropskim vrhom, kar je odprlo pot mlademu domačemu produktu. Spoznajte 21-letnega Viktorja Kovalenka, najbolj cenjenega ukrajinskega talenta.

Tine Zupan
21. april 2017, 3:00

Foto: Getty Images

Ime in priimek: Viktor Viktorovič Kovalenko
Klub: Šahtar
Položaj: vezist

Rojstni datum: 14. februar 1996
Kraj in država porekla: Kerson, Ukrajina
Državljanstvo: ukrajinsko

Višina: 182 cm
Teža: 75 kg
Močnejša noga: desna

Igralcev z območja nekdanje Sovjetske zveze naša rubrika Skavt še ni gostila. Danes se to spreminja! Ko pomislimo na ukrajinski nogomet po osamosvojitvi, pomislimo na Andreja Ševčenka, v današnjih časih pa na zvezdnika trenutne reprezentance Andreja Jarmolenka in Jevgena Konopljanko. Vendar v ozadju raste zanimiv rod igralcev, na čelu katerega je 21-letni Viktor Kovalenko.

Zveznemu igralcu se je uspelo prebiti do pomembne vloge pri Šahtarju, kjer ga ni zaustavila legija tujcev, na roko pa mu je šel tudi zaton kluba, ki sovpada z ukrajinsko krizo.

Začetki in razvoj
Kovalenko se je rodil v mestu Kerson, ki leži na jugu Ukrajine ob Črnem morju in je pomembno središče ladjedelniške industrije. Nogomet je najprej igral lokalno, pri 11 letih pa je imel na mizi dve znameniti vabili. Lahko je izbiral: se bo pridružil akademiji kijevskega Dinama, ali Šahtarja?

Izbral je več kot 500 kilometrov oddaljeni Donjeck, kamor se je preselil leta 2008. Vselej je veljal za enega najobetavnejših ukrajinskih igralcev v svoji generaciji. Igral je za vse reprezentančne selekcije od U16 do U21, v mladinskem nogometu pa je dosegel vrhunec z golom, ki ga je dosegel v finalu mladinske lige prvakov (Uefa Youth League) ob porazu proti Chelseaju leta 2015.

Že prej je prvič zaigral tudi za prvo ekipo Šahtarja. Oktobra 2014 je debitiral v ukrajinskem pokalu, nekaj mesecev kasneje (februarja 2015) pa je dva tedna pred 19. rojstnim dnem odigral še prve ligaške minute.

Poleti leta 2015 je zablestel tudi na svetovnem prvenstvu U20 na Novi Zelandiji. Zabil je pet golov za Ukrajino, ki je osvojila prvo mesto v predtekmovalni skupini, potam pa izpadla že v osmini finala proti Senegalu. Kljub hitremu izpadu je bil Kovalenko najboljši strelec turnirja.

V naslednji sezoni pa je dočakal tudi resno vlogo v klubu. Dobival je vse več priložnosti v prvi postavi in je prvič zaigral tudi v Ligi prvakov. Prve minute je dočakal na slovitem stadionu Santiago Bernabeu, kjer je Šahtar visoko izgubil proti Realu (0:4). Po izpadu iz Lige prvakov je ukrajinski prvak nadaljeval pot v Evropski ligi in prišel do polfinala, kjer ga je izločila kasnejša zmagovalka Sevilla. Na poti do polfinala je Kovalenko dosegel dva gola, strelec je bil proti Schalkeju in Bragi.

Marca leta 2016 je prvič zaigral za reprezentanco Ukrajine na prijateljski tekmi proti Cipru, aktualna sezona 2016-17 pa je sezona njegovega popolnega preboja. Najprej je zaigral ne vseh tekmah na evropskem prvenstvu v Franciji, kjer se je Ukrajina poslovila po skupinskem delu. Nato je sledil še meteorski vzpon pri klubu.

Brezdomec Šahtar, ki zaradi vojne v Ukrajini tekem ne more igrati v Donjecku, se je vse bolj naslonil na domače igralce, Kovalenko pa je postal pomemben člen prve enajsterice. V drugem krogu te sezone je dosegel svoj prvi ligaški gol z Šahtar, do sredine aprila pa jih je zabil že sedem in je celo drugi strelec svoje ekipe v ukrajinskem prvenstvu.

Slog igre
Njegov slog je eden najbolj iskanih v modernem nogometu. Je dinamičen in zelo raznovrsten vezist, lahko veliko teče, strelja, ima dobro podajo ter lahko igra globlje v zvezni vrsti, ali za napadalcem. V Ukrajini ga primerjajo s Cescom Fabregasom in Kakajem, sam pa se najbolj zgleduje po Toniju Kroosu. Kot Fabregas, Kaka in Kroos tudi Kovalenko kot vezist zabija veliko golov. V tej sezoni jih je v vseh tekmovanjih dosegel že deset, kar je več kot dobra številka za igralca sredine igrišča.

Pod vodstvom velikega romunskega trenerja Mircee Lucescuja, ki je Šahtar vodil kar 12 let, je dočakal prve korake v profesionalnem nogometu. Šahtarjev "Ferguson" ni dvomil v svetlolasega mladeniča. »S trdim delom si je našel svoje mesto v ekipi. Je zelo obetaven igralec in ne dvomim, da ga čaka velika prihodnost. Ima vse, kar potrebuje vrhunski igralec na njegovem položaju,« ga je takrat opisoval Lucescu. Kovalenko je priložnost po odhodu Brazilca Alexa Teixeira na Kitajsko zgrabil z obema rokama.

Popoln razcvet pa je Kovalenko vendarle doživel pod vodstvom novega trenerja. Portugalec Paulo Fonseca je super-talenta od samega začetka videl kot ključnega igralca in mu je namenil temu primerno vlogo v ekipi. Kovalenko se je odzval na najboljši način, Fonseca pa je prepričan: "Viktor Kovalenko bo nekega dne postal najboljši ukrajinski nogometaš!" S to trditvijo se le redki ne strinjajo.



Napovedi za prihodnost
"Klubi iz tujine se nenehno zanimajo zanj, vendar pa ga ne bomo prodali ne glede na ponujene vsote," je pred časom interesentom sporočal direktor Šahtarja Sergej Palkin. Vendarle pa Šahtar zaradi ukrajinske krize izgublja primat v državi in ni več tako atraktivna destinacija za brazilske nogometaše, ki so bili dolga leta nosilci igre rudarjev iz Donjecka. Posledično seveda moštvo tudi ni več tako konkurenčno v Evropi, kar pomeni, da so igralci bolj dojemljivi za odhode v tujino.

Sicer velja stereotip, da se igralci s področja bivše Sovjetske zveze izven svoje domovine ne znajdejo najbolje. Andrej Ševčenko je resda dolga leta neusmiljeno tresel za Milan, Jevgen Konopljanka pa se po odhodu iz Dnipra pri Sevilli in Schalkeju ni naigral. Andrej Jarmolenko se za zdaj skušnjavam upira in ostaja član kijevskega Dinama.

Zdi se vendarle škoda, da Kovalenko svojih sposobnosti ne bi v prihodnje pokazal tudi širšemu evropskemu avditoriju. Pogodbo s Šahtarjem ima sklenjeno do leta 2020, njegova cena pa se giblje okoli deset milijonov evrov. Po Teixeiri, Fernandinhu, Willianu, Douglasu Costi in Henrkkhu Mkhitaryanu bo verjetno naslednji veliki Šahterjev izvoz. Šahtar je najvišjo odškodnino za ukrajinskega igralca prej leta 2009, ko je na izrecno željo Pepa Guardiole k Barceloni odšel branilec Dmitro Čigrinski.

Čeprav je star šele 21 let ima za seboj že veliko članskega nogometa in je standardni državni reprezentant. Gre za igralca, ki pri pravem klubu najverjetneje ne bi potreboval adaptacijske dobe in ima jasno postavljene cilje v svojem življenju.

"Svoje odločitve sem sprejel že dolgo nazaj in sem nekatere stvari izločil iz svojega življenja. Distrakcije ne potrebujem in mislim, da druge izbire nimaš, če želiš doseči veliko. Zame se skušnjavam ni bilo težko upreti. Moraš se zavedati svojih prioritet," pravi Kovalenko.

Njegove prioritete so za zdaj povezane zgolj s Šahtarjem. Bliža pa se poletni prestopni rok, ko bi se to lahko hitro spremenilo.