Evropska superliga: Petnajst ustanovnih članov bi razdelilo 3.5 milijarde evrov

Britanski časnik The Times razkriva, da naj bi si ob ustanovitvi evropske superlige petnajst ustanovih članov med seboj razdelilo 3.5 milijarde evrov, ki bi jih namenili za infrastrukturne investicije in blaženje posledic pandemije.

Uredništvo
21. januar 2021, 7:04

Foto: /

Velika diskusija v evropskem nogometu, ustanovitev kontroverzne evropske superlige, je danes dosegla nov vrhunec. Šest celinskih nogometnih zvez je na čelu s FIFA danes objavilo skupno izjavo, katere bistveno sporočilo je to, da igralci, ki bi nastopali v t.i. evropski superligi, ne bi imeli pravice nastopati v katerem koli tekmovanju, ki poteka pod zastavo FIFA, UEFA ali ostalih celinskih nogometnih zvez.

Skupna izjava s tako pretečim sporočilom je dokaz, da je ustanovitev evropske superlige že zdavnaj presegle meje idejnega koncepta ter da številni klubi že zelo konkretno razmišljajo o ustanovitvi tekmovanja, ki bi bržčas celoten ustroj svetovnega nogometa pretresel do tal.

Britanski časnik Times razpolaga z 18-stranskim osnutkom evropske superlige in razkriva vrsto zelo zanimivih podrobnosti. Za ustanovitvijo naj bi stalo 15 ustanovnih članov, ki bi imeli trajno mesto v superligi, preostalih pet pa bi bilo variabilnih, a trenutno še ni določeno, po katerem ključu bi se lahko uvrščali v to tekmovanje. Imena 15 ustanovnih članov niso več skrivnost – Anglijo bi predstavljali Manchester United, Manchester City, Liverpool, Arsenal, Chelsea in Tottenham, Španijo Real Madrid, Barcelona in Atletico, Italijo Juventus, Milan in Inter, Nemčijo Bayern in Dortmund, Francijo pa Paris Saint Germain.

Za financiranje tekmovanje naj bi poskrbela ameriška investicijska banka JP Morgan Chase z vložkom v višini 5 milijard evrov, pri čemer naj bi si za potrebe izboljšave infrastrukture in blaženja posledic pandemije 15 ustanovnih članov razdelilo 3.5 milijarde evrov. Znesek ne bi bil enakovredno razdeljen med vseh 15, temveč naj bi bili klubi razdeljeni v štiri 'tarifne' razrede, vendar pa bojda razlike med 'štartninami' ne bi bile prevelike.

Tekmovanje naj bi bilo organizirano v dve skupini z 10 klubi, tekme pa naj bi bile odigrane med tednom. Prve štiri ekipe bi se uvrstila v četrtfinale, kar pomeni, da bi imel vsak klub zagotovljenih najmanj 18 tekem, oba finalista pa celo 23.

Za vse udeležence tekmovanja naj bi še vedno veljal finančni fair play, klubi pa bi lahko za plače igralcev in prestope igralcev namenili največ 55 odstotkov svojih prihodkov.
Ustanovitelji evropske superlige načrtujejo, da bodo zgolj televizijske pravice na letni ravni vredne 4 milijarde evrov. Za primerjavo – UEFA trenutno s prodajami televizijskih pravic za ligo prvakov, ligo Europa in evropski superpokal na letni ravni zasluži 3.25 milijarde evrov, ki jih mora seveda razdeliti med neprimerno večje število nastopajočih klubov.

Evropska elita je vrgla kocko, FIFA pa je takoj jasno pokazala, kako daleč je pripravljena iti za preprečitev ustanovitve evropske superlige. Ni kaj, Aleksandra Čeferina in ostale veljake, ki trenutno še držijo vajeti svetovnega nogometa, čaka eden najtežjih izzivov v nogometni zgodovini.