Hajdukova sezona je uničena! Velika pričakovanja in evforija polnijo Poljud, a so tudi utež, ki klub vleče pod gladino

Hajduku se je sfižila še ena sezona!

Miha Zupan
9. april 2024

(Foto: hajduk.hr)

Pričakovanja navijačev splitskega Hajduka so bila pred to sezono ogromna. Okoli kluba se že nekaj let stopnjuje evforija, ki se odraža v naraščanju komercialnega članstva in drugih marketinških podvigih vodstva. Obisk na Poljudu je za razmere v regiji fenomenalen, zvesti navijači pa "bile" spremljajo tudi na gostovanjih širom Hrvaške, kjer v veliki večini primerov preglasijo domače gledalce. Sploh na štadionih, kjer domujejo klubi z razmeroma majhno navijaško bazo (Lokomotiva, Gorica, Rudeš, Varaždin …).

Druga plat medalje teh izredno visokih pričakovanj in navijaške histerije pa so prizori, ki smo jim bili priča prejšnji teden, ko so navijači po pokalnem porazu z osovraženim rivalom Dinamom divjali najprej na poljudskem štadionu, kasneje pa tudi po mestu. Grenko razočaranje ob drugem zaporednem domačem porazu proti Zagrebčanom se je v kombinaciji z občutkom, da se jim vedno godi krivica, sprevrglo v orgijo razbijanja in uničevanja, ki je za trenutek spomnila na čase v zgodnjih devetdesetih, ko je razpadala Jugoslavija.

Priča smo bili nekakšnemu simboličnemu koncu Hajdukove sezone, ki je tako veliko obljubljala in na koncu ponudila eno in isto razočaranje. Dalmatinci že skoraj dve desetletji čakajo na svoj sedmi naslov državnega prvaka. Zadnjič so bili prvaki v sezoni 2004/05, ko je zanje igral rojeni Zagrebčan Niko Kranjčar, ki je takrat šokiral hrvaško nogometno javnost s prestopom iz Dinama.

Današnji Hajduk ima v svojih vrstah celo plejado zvezdnikov, na čelu z Markom Livajo, Nikolo Kalinićem in nesrečnim, večno poškodovanim Ivanom Perišićem, ki je na pokalnem derbiju prvič zaigral v belem dresu. Poleg tega je klub finančno v dobrem stanju, ima drugi največji proračun v ligi (za nedosegljivim Dinamom) in za plače nogometašev na letni ravni porabi skoraj 10 milijonov evrov. Rijeka, ki trenutno vodi na lestvici, v te namene porabi približno pol manj.

In kljub vsemu temu je Hajduk pred zadnjo četrtino prvenstva že skoraj brez možnosti, da bi osvojil naslov hrvaškega prvaka. Za Rijeko zaostaja deset točk, za Dinamom, ki ima tekmo manj pa pet. Glede na to, da bodo modri svojo zaostalo tekmo igrali proti Varaždinu, ki spada v njihovo orbito, se bo zaostanek za velikimi rivali najverjetneje povečal na osem točk. (Tekma bo 17. aprila.)

Glede na težave s katerimi se soočajo pri tekmecih, je Hajdukov položaj veliko razočaranje. Dinamo že dolgo ni imel tako turbulentne sezone, saj se je v ozadju ves čas bila bitka za prevzem kluba. Pred nekaj tedni se je ta zgodba končno razrešila, ko je bil legendarni Velimir Zajec izvoljen za novega predsednika kluba, predstave na terenu pa so odražale nestabilno stanje v Maksimiru.

Splitčani pa so kljub valu optimizma, bučni navijaški podpori, izredno kvalitetnemu igralskemu kadru in urejenih razmerah znotraj kluba, spet razočarali na vsej črti. Spomladi so na desetih ligaških tekmah štirikrat zmagali, dvakrat remizirali in kar štirikrat izgubili. Rijeka je v tem obdobju igrala enajst tekem in dosegla deset zmag. Svoj edini poraz je doživela v nekoliko sumljivih okoliščinah na Maksimiru. Na otvoritveni tekmi spomladanskega dela so Rečani pred nabito polnimi tribunami Poljuda (zbralo se je 32.621 gledalcev) Hajduku odčitali pravo lekcijo sodobnega nogometa. Vajo so ponovili tudi v nedeljo na Kantridi, ko so z zmago 1:0 nad "bilimi" zabili zadnji žebelj v krsto Hajdukovih šampionskih ambicij.

Zdi se, da je teža pričakovanj in evforija, ki je obkrožala klub še pred kratkim, največja težava Hajduka. Navijaška vojska, ki lahko moštvo, ko gre vse po načrtih, dvigne in ponese, v kritičnih trenutkih, ko nogometašem ne gre, postane utež, ki jih drži nazaj in jim onemogoča, da bi igrali sproščeno in v skladu s svojimi kvalitetami.

Tudi pogoste menjave trenerjev verjetno ne koristijo. V zadnjih štirih letih se je na vroči dalmatinski klopi zvrstilo osem trenerjev, od katerih sta še največ časa dobila Litovec Valdas Dambrauskas in domačin Ivan Leko. Od oktobra najprej moštvo vodi 41-letni Mislav Karoglan, ki ima zelo malo izkušenj na tem nivoju. Po drugem porazu z Dinamom je ponudil odstop, vendar ga zdaj že bivši predsednik Lukša Jakobušić ni sprejel, tako da do nadaljnjega ostaja na funkciji.

Je to nerešljiv začaran krog, ali pa lahko v ne tako daljni prihodnosti vendarle pričakujemo, da se bodo stvari za splitski klub nekako poklopile in bodo po letih frustracij in razočaranj vendarle zasedli hrvaški nogometni prestol? Bomo videli. V aktualni sezoni se to prav gotovo ne bo zgodilo.