Kitajski nogomet je danes svetlobna leta oddaljen od norišnice, v kateri so Kitajci za nogometne zvezdnike denar metali skozi okno. Za naslov prvaka se bori nekoč ultra zvezdniški Shanghai Shenhua.
Pred približno desetletjem je bila kitajska super liga (CSL) v središču pozornosti nogometnega sveta. Kitajski klubi so zapravljali neverjetne vsote za to, da so v Vzhodno Azijo privabljali največje nogometne zvezdnike iz Evrope in Južne Amerike. Toda že pred svetovno pandemijo covida-19, ki se je začela prav na Kitajskem, je država zajezila deregulirano razmetavanje z denarjem in "zlata doba" se je končala.
Eden od klubov, ki je v tistem obdobju zapravil ogromno denarja za tuje zvezdnike je bil tudi tradicionalni šanghajski velikan Shanghai Shenhua, saj so takrat v modrem dresu Šanghajske rože igrali Nicolas Anelka, Didier Drogba, Tim Cahill in mnogi drugi znani nogometaši v zatonu kariere. Shenhua je imela tudi kar nekaj znanih tujih trenerjev v tem obdobju. Na klopi kaotičnega šanghajskega velikana so med drugim sedeli Anglež Howard Wilkinson, Urugvajec Gus Poyet in Francoz Jean Tigana.
Kljub temu pa Shenhua odkar je bila leta 2004 ustanovljena profesionalna super liga nikoli ni bila prvak. Njihov edini (priznani) naslov kitajskega prvaka sega v leto 1995, naslov iz leta 2003 pa so jim vzeli zaradi prirejanja tekem. Leta 2008 so bili v zadnjem krogu na pragu naslova, a je Kolumbijec Hamilton Ricard zgrešil enajstmetrovko in lovoriko je vzel Shandong.
Shenhua je bila vedno v senci uspešnejših južnokitajskih sosedov Guangzhou Evergrande in Jiangsu Suning, ki pa sta pred nekaj leti ostala brez sponzorjev. Guangzhou, ki je med leti 2011 in 2017 osvojil sedem zaporednih naslovov, je zato izpadel v drugo ligo, Jiangsu pa je propadel leto dni po tem, ko je v sezoni 2020 osvojil naslov prvaka.
Toda tega ni izkoristila Shenhua pač pa mestni tekmec Shanghai Port, ki je leta 2018 osvojil svoj prvi naslov prvaka, lani pa še drugega. Klub je pod imenom Shanghai East Asia na božični dan leta 2005 ustanovil Xu Genbao, trener, ki je s Shenhuo leta 1995 osvojil njen edini naslov prvaka. Xu je potreboval klub, kjer bi lahko igrali nogometaši iz njegove nogometne šole, ki jo je ustanovil pet let prej.
Leta 2013 so se rdeči prvič uvrstili v super ligo in sčasoma se je med njimi in Shenhuo razvilo pravo rivalstvo. Toda šanghajska rivala se do letošnje sezone nikoli nista neposredno borila za naslov prvaka. Letos pa sta z ramo ob rami in brez poraza na vrhu lestvice in šanghajski derbi bo zelo verjetno odločil prvaka.
Shanghai Port je edini kitajski klub, ki ima v svojih vrstah še vedno svetovno znanega zvezdnika iz zlatih časov, Brazilca Oscarja. Slednji je leta 2017, na višku kitajskega nogometnega razcveta, za 60 milijonov funtov prestopil iz Chelseaja in sedem let kasneje še vedno igra v rdečem dresu.
Rdeče orle so v preteklosti vodili mnogi eminentni trenerji, na primer Šved Sven-Goran Eriksson, Portugalec Andre Villas-Boas in Hrvat Ivan Leko, v lanski sezoni pa jim je naslov prinesel dokaj anonimni Španec Javier Pereira. V letošnji sezoni je za všečno napadalno igro in odlične rezultate zaslužen Avstralec Kevin Muscat. Med igralsko kariero je igral za znane britanske klube Wolves, Glasgow Rangers, Crystal Palace in Millwall, v trenerski vlogi pa je bil z Melbourne Victory dvakrat avstralski, z Jokohamo pa japonski prvak.
Muscat ima podobno nogometno filozofijo kot njegov bolj znani rojak Ange Postecoglu. Vztraja pri napadalnem nogometu visokega tempa, z visoko pomaknjeno zadnjo linijo, kar prinaša veliko zadetkov. V tej sezoni je njegovo moštvo, v katerem blesti napadalec Wu Lei, na 21 tekmah zabilo že 72 golov.
Shenhua je samo dve točki za mestnimi rivali, za njen preporod pa je zaslužen predvsem ruski trener Leonid Slutskij, ki je Šanghajsko rožo iz povprečne ekipe v zelo kratkem času spremenil v resnega kandidata za naslov. Slutskij si je ime ustvaril v obdobju 2009-2016 kot trener moskovskega CSKA-ja, leto dni (2015-16) pa je bil tudi selektor ruske reprezentance. Kasneje je treniral še Hull City v Angliji, Vitesse na Nizozemskem in nazadnje Rubin Kazan.
Slutskij je modre izboljšal v vseh aspektih, s poudarkom na pozicijski igri in trdni organizirani obrambi. Rusova ekipa sicer ni tako učinkovita kot mestni rivali, je pa zato na 21 tekmah prejela samo osem golov, deset manj kot Muscatov vodilni Shanghai Port. Poleg tega je Slutskijeva Shenhua zadala Rdečim orlom edini poraz v tej sezoni, ko jih je februarja ugnala z 1:0 v superpokalu.
V soboto, 17. avgusta 2024, se bosta obe neporaženi šanghajski moštvi pomerili na štadionu Shenhue, ki sprejme več kot 70.000 gledalcev. Ta veliki obračun klubov iz največjega kitajskega mesta, bo verjetno v veliki meri dal odgovor na vprašanje, kdo bo osvojil državno krono. Bo to tretji naslov za rdeči Shanghai Port ali prva državna lovorika po daljnem letu 1995 za modrega tradicionalnega šanghajskega velikana Shenhuo.