Kaj nas čaka v polfinalu Pokala Slovenije? Teče sezona velikih presenečenj, bomo na koncu doživeli še senzacijo?

Letošnja sezona v Pokalu Slovenije je prinesla številna presenečenja, toda "predstave" morda še ni konec.

Miha Zupan
8. april 2024

(Foto: pigac.si)

Pokalna tekmovanja so v nogometnem svetu že dolgo nekoliko v senci ligaških, saj splošni konsenz pravi, da je liga precej boljši pokazatelj kvalitete moštev kot turnir na izpadanje. Pa ni bilo vedno tako. Sloviti angleški The Football Association Challenge Cup, ki se je prvič igral leta 1871, je kar 17 let starejši od angleške lige, ki se je začela leta 1888. Dolgo časa je bil pokalni naslov v Angliji celo prestižnejši kot naslov ligaškega prvaka. Tudi španska Copa del Rey je bila med leti 1903 in 1929 edino državno tekmovanje v nogometu in klub, ki jo je osvojil, je veljal za državnega prvaka.

Kaj pa pri nas? Prvo ligaško tekmovanje na slovenskih tleh je bilo odigrano leta 1920, prvi slovenski pokal pa je bil organiziran pet let kasneje, od maja do septembra 1925. Sodelovalo je 14 klubov, osem v ljubljanskem in šest v mariborskem okrožju. Prvo pokalno lovoriko je nekoliko presenetljivo osvojil I. SSK Maribor (predhodnik povojnega Branika, ki je prenehal delovati leta 1975), ki je v finalu premagal ljubljanski Hermes (predhodnika današnjega četrtoligaša Ljubljane). Takratna največja kluba Ilirija (ki je nekakšen duhovni predhodnik leta 1950 ustanovljene šišenske Ilirije) in Primorje (predhodnik Olimpije) sta tekmovanje vzela zelo neresno in sta izpadla v polfinalu ljubljanskega okrožja.

Presenečenja so torej slovenskem pokalnem tekmovanju prisotna že od samega začetka. Odkar imamo samostojno državo, je NZS pokal organizirala že dvaintridesetkrat, največja kluba pa sta jih osvojila nekaj več kot polovico, Maribor devet in Olimpija osem. Preostale pokalne lovorike so si razdelili Koper (4), Gorica (3), Domžale, Mura in Interblock (vsi 2) ter Celje in Rudar Velenje enega.

Drugoligaši so se v pokalu skozi leta kar solidno odrezali. Leta 2001 se je novomeški Elan (današnja Krka) prebil do polfinala, kjer je izpadel proti Gorici. Leta 2002 je šlo Aluminiju še bolje, saj je prišel vse do finala, kjer je bila zanj prav tako usodna Gorica. Eno večjih pokalnih presenečenj so priredile tretjeligaške Jesenice, ki so leta 2004 prišle v polfinale, kjer jih je premagal Maribor. Leta 2005 je bila polfinalist Nafta, leta 2011 Interblock, leta 2012 Šenčur, leta 2017 Krka, v koronskem letu 2020 pa smo imeli drugoligaški polfinalni par Nafta-Radomlje, v katerem so bili uspešnejši Lendavčani. Tudi lani smo imeli med najboljšimi štirimi drugoligaša, to je bila prvič v svoji zgodovini Bistrica, ki je izpadla proti Mariboru.

Letošnji pokal je postregel s še nekoliko več presenečenji kot ponavadi. Olimpija in Maribor sta izpadla v osmini finala, Celje še prej, Koper pa v četrtfinalu. V polfinalu sta kar dva drugoligaša (Gorica in Beltinci), poleg tega pa še dva prvoligaša, ki sta zelo daleč od boja za evropske vozovnice (Mura in Rogaška). Samo po sebi se zastavlja vprašanje, ali so Rogaška, Gorica in Beltinci pred sezono sploh zaprosili za evropsko licenco. Rogaška morda, drugoligaša pa verjetno ne.

Glede na tradicijo je med to četverico brez dvoma favorit Mura, glede na formo pa verjetno kar Rogaška, saj moštvo Tončija Žlogarja ne kaže ravno prepričljivih predstav. Tudi Novogoričanov in Beltinčanov ne gre kar tako odpisati, saj se na eni sami tekmi lahko zgodi marsikaj. Prav lahko se zgodi, da bomo še drugič v zgodovini slovenskega pokala v finalu videli drugoligaša. Prvič smo bili temu priča leta 2002, ko se je v finale prebil Aluminij, nazadnje pa leta 2020, ko je bila finalist Nafta. Bi se lahko zgodilo celo, da v finalu nastopita dva drugoligaša? To bi bila svetovna senzacija.