Kariera Ivana Perišića je dolga in uspešna. V poznih letih za profesionalnega nogometaša je Perišić spet našel zagon, s katerim se je približal igram iz zlatega obdobja svoje kariere.
Ivan Perišić je eden najboljših hrvaških nogometašev svoje generacije. V dolgi karieri je igral za mnoge velike klube (Club Brugge, Dortmund, Wolfsburg, Inter, Bayern, Tottenham) in s hrvaško reprezentanco dosegel izredne uspehe na velikih tekmovanjih, predvsem na svetovnem prvenstvu. Leta 2018 v Rusiji je bil srebrn, štiri leta kasneje v Katarju pa bronast.
Ko je januarja 2024 podpisal za splitski Hajduk, svoj matični klub, je bila evforija navijačev "bilih" pričakovana in razumljiva. Izgubljeni sin se je vrnil domov. Čeprav je bil težje poškodovan in samo posojen iz Tottenhama, je njegov prihod povzročil pravo histerijo navdušenja na Poljudu. Pri tem je pomagala tudi izjava, da bo igral za 1 evro na mesec. Glede na to, da je njegovo (zelo donosno) pogodbo še vedno plačeval Tottenham, je bila to precej populistična poteza, ki pa ga je v očeh navijačev povzdignila na piedestal.
Pogodba s Spursi se mu je iztekla v roku pol leta, dogovor s Hajdukom pa je bil, da bo nato podpisal precej manj donosno pogodbo s splitskim klubom še za leto dni. To je tudi storil.
Po predstavitvi je rehabilitacijo nadaljeval v Beogradu pri srbskemu strokovnjaku Andreju Milutinoviću, izven nadzora klubske zdravniške službe. V začetku aprila 2024 je končno debitiral, ko ga je trener Mislav Karoglan poslal v igro v 72. minuti na tekmi polfinala hrvaškega pokala na polnem Poljudu proti Dinamu. Toda to se ni izkazalo za dobro potezo, saj poškodba ligamentov še ni bila povsem zaceljena in v končnici sezone 2023/24 kljub sedmim ligaškim nastopom ni veliko prispeval k igri Hajduka. Izogibal se je duelom in bil več kot očitno neuigran z ekipo.
Toda vrnitev na teren je bila dovolj, da je izpolnil svoj osnovni cilj. Selektor Zlatko Dalić ga je vpoklical v hrvaško reprezentanco za Euro 2024 v Nemčiji, v prvi vrsti seveda zaradi preteklih zaslug, ne zaradi povprečnih predstav v dresu Hajduka. Na Euru je igral na vseh treh tekmah. Proti Španiji, Albaniji in Italiji je vstopil kot rezervist in bil na igrišču tudi ob dramatičnemu italijanskemu izenačenju v 98. minuti, zaradi katerega je Hrvaška izpadla iz nadaljnjega tekmovanja.
Tik pred evropskim prvenstvom je trener Hajduka postal Gennaro Gattuso in že po nekaj dneh mu je Perišić na sestanku dejal, da bi po Euru rad odšel iz kluba. Gattuso mu je odvrnil, da se bodo o tem pogovarjali kasneje. Po koncu evropskega prvenstva mu je šel klub na roko, ko so mu odobrili dodatnih 14 dni dopusta, medtem ko so se ostali igralci že potili na pripravah. Odigral je le zadnjih nekaj pripravljalnih tekem.
V začetku sezone je bil v slabi formi in zelo nezadovoljen. Na treningih je prihajalo do prepirov s soigralci in trenerju je še enkrat povedal, da bi rad odšel. V začetku avgusta je odigral 68 minut proti Slavenu na Poljudu, potem pa ga ni bilo več v kadru. Vmes je za Hajduk podpisal gambijski krilni napadalec Abdoulie Sanyang in za Perišića ni bilo več mesta ne v prvi enajsterici ne na klopi.
Na treningu pred tekmo z Lokomotivo je prišlo do incidenta, ko sta se Gattuso in Perišić skoraj stepla in italijanski trener je svojeglavega krilnega napadalca suspendiral in odstranil iz ekipe. "Pred dvajsetimi dnevi sem govoril s Perišićem," je na tiskovni konferenci povedal Gattuso. "Rekel je, da želi oditi. Dal sem mu priložnost za igro po 20-25 minut. Če igralec želi oditi, lahko to privede do napačnega razmišljanja in zapletov v slačilnici."
Hajdukovi navijači so se obrnili proti Perišiću, ki so ga pred tem častili kot božanstvo. Šlo je celo tako daleč, da so začeli z dresov s številko 4 trgati njegovo ime. Razgrete strasti je moral miriti športni direktor splitskega kluba Nikola Kalinić, ki je dejal: "Žal mi je, da se je ustvarila atmosfera, ki se izrazito negativno odraža v klubu, še posebej pa na Ivanu in njegovi družini, ki je nezasluženo doživela mnoge neugodnosti. Od prvega dne smo vedeli, da Ivan verjetno ostaja le do konca poletja. Na žalost je v zadnjih dneh prišlo do nesoglasij, ki so privedle do sporazuma in obe strani sta se v mirnem tonu dogovorili, da se sodelovanje ne bo nadaljevalo."
Konec avgusta je sledila prekinitev pogodbe in Perišić je postal prost igralec. Mnogi so pomislili, da bo šla pri 35. letih njegova kariera strmo navzdol. Sploh glede na predstave, ki jih je kazal v belem dresu. Toda septembra 2024 je prišlo do presenetljivega preobrata. Perišić je podpisal za nizozemskega velikana PSV in sledil je pravi preporod.
Danes 36-letni Perišić igra izredno pomembno vlogo v moštvu nizozemskega trenerja Petra Bosza, ki je v preteklosti vodil klube kot so Ajax, Dortmund, Bayer Leverkusen in Lyon. Dogmatični Nizozemec zagovarja izredno energičen in odprt nogomet. Očitno to hrvaškemu veteranu zelo ogovarja.
V Eredivisie je sicer PSV precej zaostal za Ajaxom, v ligi prvakov pa je prišel do osmine finala in kljub visokemu porazu proti Arsenalu pustil zelo soliden vtis. V ligaški fazi je premagal Girono, Šahtjor, Crveno zvezdo in Liverpool, v play-offu pa presenetljivo izločil Juventus.
V ligaški fazi lige prvakov Perišić še ni imel pravice nastopa, je pa zato blestel v play-offu, ko je Stari dami iz Torina zabil dva gola, enega pa je dosegel tudi na štadionu Emirates proti Arsenalu.
Njegova čustvena vrnitev domov se je ponesrečila, toda očitno je s podpisom za PSV potegnil pravo potezo in dokazal, da lahko tudi v jeseni kariere še vedno igra na najvišjem nivoju. In ne samo igra, tudi dela razliko. Ne proti Istri ali Slavenu, proti Juventusu.