Sponzorske pogodbe, ki so jih trije evropski velikani sklenili z Ruando, so v očeh mnogih sporne. Pozivov, da bi jih bilo treba prekiniti, je vse več.
"Ruanda je znana kot dežela tisočerih gričev, saj vam čudovita pokrajina in topli, prijazni ljudje ponujajo edinstvena doživetja v eni izmed najbolj izjemnih držav na svetu. Obdarjena je z izjemno biotsko raznovrstnostjo, saj na njenih vulkanih, v gorskih deževnih gozdovih in na prostranih ravninah živijo neverjetne divje živali."
Tako Ruando predstavi spletna stran Visit Rwanda, ki ponuja turistične in poslovne priložnosti v tej srednjeafriški deželi. Gre za državni projekt, ki je zaradi povezave z nekaj največjimi evropskimi nogometnimi klubi vzbudil precej pozornosti. Sploh zdaj, ko je politična situacija v državi še slabša, kot je bila prej.
Ruandska vlada je že od leta 2018 sponzor londonskega Arsenala, enega najbogatejših klubov na svetu. Naslednje leto je podoben dogovor sklenil tudi Paris Saint-Germain, leta 2023 pa je petletno pogodbo z ruandsko vlado podpisal še münchenski Bayern. PSG je leta 2020 odprl tudi svojo akademijo v mestu Huye na jugu države.
Navajeni smo, da v nogomet iz najrazličnejših razlogov vlagajo bližnjevzhodne avtokracije, ameriški, ruski in kitajski milijarderji ipd. Precej bolj presenetljivo pa je, da se s tako imenovanim "sportswashingom" ukvarja ena najrevnejših in najbolj represivnih držav na svetu. Trenutno režim ruandskega predsednika Paula Kagameja plačuje bogatemu Arsenalu 10 milijonov funtov letno za to, da je slogan "Visit Rwanda" na rokavih njihovih dresov, medtem ko 48,8 odstotkov prebivalstva (okoli 6,5 milijonov ljudi) živi v popolni revščini.
Ruanda je v svetovno kolektivno zavest prišla leta 1994 zaradi brutalne državljanske vojne med Tutsiji in Hutujci in grozljivega genocida, ki je bil posledica tega oboroženega spopada. Hutujski ekstremisti so takrat pobili okoli milijon Tutsijev in zmernih Hutujcev. Zmagovalec v državljanski vojni, tutsijski vojaški poveljnik Paul Kagame, je na oblasti od leta 2000.
Mednarodna nevladna organizacija Human Rights Watch takole opisuje trenutne razmere v državi: "Samovoljno pridržanje, slabo ravnanje in mučenje v uradnih in neuradnih centrih za pridržanje je nekaj običajnega, standardi poštenega sojenja pa se rutinsko kršijo v številnih občutljivih političnih zadevah, v katerih se obtožbe v zvezi z državno varnostjo, pogosto uporabljajo kot izgovor za pregon kritikov vlade."
"Ruanda je ena najbolj represivnih držav v Afriki," je leta 2021 za Guardian povedala britanska raziskovalna novinarka Michela Wrong, ki je o tej tematiki napisala knjigo. "V njej vlada velika revščina. Vse volitve v Ruandi so prirejene, to vedo vsi. Še huje je, da je prisotna neizprosna želja po lovu na v tujini živeče kritike vlade in njihovem utišanju."
Leta 2021 je namreč potekla triletna sponzorska pogodba med Arsenalom in Kagamejevim režimom, ki pa je bila kljub kritikam v javnosti podaljšana. Obe strani sta bili namreč zadovoljni, sploh Ruanda, saj se je dobiček od turizma v državi kot posledica sodelovanja z Arsenalom, dvignil za 8%.
Pogodbo z Ruando je maja 2023 podaljšal tudi PSG, avgusta 2023 pa se je tej "veseli druščini" pridružil še Bayern. Bavarci so petletno pogodbo z avtokratskim režimom predstavili kot partnerstvo, ki bo pripomoglo k razvoju nogometa v tej afriški državi. Še posebej neokusen je bil opis Ruande v Bayernovi izjavi za javnost: "V zadnjih dveh desetletjih je država doživela politično in socialno stabilnost, ki jo je podpirala močna gospodarska rast. Ruanda je znana po kakovostni upravi, zavezanosti trajnosti in pomembni vlogi, ki jo imajo v družbi ženske."
Da tako ugleden evropski klub, eden največjih nogometnih klubov na svetu, na tako brezsramen način kot papagaj ponavlja režimsko propagando, ki nima nobene zveze z realnostjo, je vsekakor izredno nenavadno, da ne rečemo sramotno. Sploh če vemo, da takšen klub kot je Bayern, res nima težav pri privabljanju sponzorjev in bi se zlahka odpovedal znesku, ki ga dobi od ruandske države.
Januarja letos je idilo med tremi superklubi in ruandskim režimom nekoliko pokvarila eskalacija oboroženega konflikta v vzhodnem delu Demokratične republike Kongo. Na območju province Severni Kivu, ki meji na Ruando, je namreč uporniška skupina M23 (Mouvement du 23 mars) napadla največje mesto Goma in ga zasedla. M23 vodijo kongovski Tutsiji, ki imajo podporo ruandskega režima. Pri napadu na Gomo jim je pomagalo vsaj 4000 ruandskih vojakov. Uporniška vojska je s Kagamejevo podporo že leta 2012 zasedla to mesto in zakrivila mnogo vojnih zločinov. Takrat jih je vojska DR Konga s podporo Združenih narodov izgnala, toda leta 2022 so se vrnili in spet destabilizirali regijo.
Goma je zdaj spet v njihovih rokah, zato je situacija na tem območju izredno napeta. Zunanja ministrica DR Konga Therese Kayikwamba Wagner je ob tej priložnosti pozvala Arsenal, PSG in Bayern naj prekinejo svoje sporno sodelovanje z ruandskim režimom: "Izgubljenih je bilo nešteto življenj, prevladujejo posilstva, umori in tatvine. Za to je neposredno odgovoren vaš sponzor. Če ne zaradi lastne vesti, potem bi morali klubi to storiti zaradi žrtev ruandske agresije." V napadu na Gomo je po podatkih združenih narodov umrlo več kot 700 ljudi, kakih 2800 pa je bilo ranjenih.
Klubi se na poziv kongovske zunanje ministrice niso odzvali.
"Ta sponzorstva so Ruando v očeh sveta očistila," je Michela Wrong povedala za DW News. "Ruanda, ki je zelo revna država, se je odločila, da bo porabila svoj denar za podporo teh klubov. Podpisala je pogodbe, da bo gostila svetovno prvenstvo v kolesarstvu, upa, da bo v Ruandi potekala dirka formule 1, in ustvarja podobo sodobne, napredne, čiste in varne afriške države. Hkrati pa zelo intenzivno posreduje v sosednjem Kongu, kjer povzroča kaos in je odgovorna za tisoče smrtnih žrtev."
In za kaj pravzaprav gre? Zakaj bogati zahodnoevropski klubi veselo sodelujejo z avtokratskim režimom iz obubožane afriške državice, ki je le malenkost večja od Slovenije? Odgovor se skriva v globalni geopolitiki. Vzhodni Kongo je bogat z nahajališči mineralov in rudnin, ki so ključne za visoko tehnologijo, zato so za ta nesrečni del sveta zainteresirane velesile, kakršni sta ZDA in Kitajska. Kitajci so v konfliktu na strani DR Konga, Američani podpirajo Kagamejev režim.
Zahodnoevropski klubi torej sodelujejo z režimom, ki ga podpira Zahod. In to res ne more biti nikakršno presenečenje. To je svet v katerem živimo.