La Liga je v krizi: Prihaja El Clasico, ki ni več tekma vseh tekem

Poloma Atletica proti Bayernu in Reala proti Šahtarju sta nov dokaz pešanja moči španske elite, ki je v zadnjih letih v ligi prvakov dokončno izgubila svoj primat. Nekaj dni pred El Clasicom je največ govora o težavah obeh klubov.

Klemen Kos
22. oktober 2020, 2:09

Foto: /

Španski klubi, ki so v zadnjem desetletju kot po tekočem traku osvajali evropske lovorike, preživljajo eno večjih, če ne kar največjo krizo v zadnjem obdobju. Pandemija koronavirusa je Španijo udarila bolj kot katero koli drugo državo v razvitem delu Evrope, slabe ekonomske razmere v državi in negotova prihodnost pa sta svoj pečat pustila tudi na enem najmočnejših španskih izvoznih artiklov – nogometu.

Kriza se je pravzaprav začela že v času prestopnega roka, ko se z izjemo prestopa Luisa Suareza v Španiji pravzaprav ni zgodilo skoraj nič omembe vrednega. Barcelona, Real in Atletico so obremenjeni z nadzorovanjem škode, vmesno cono med 'bogatimi in preostalimi' pa po novem zaseda le še Sevilla, saj  ima Valencia, tradicionalno četrti največji klub v Španiji, hude težave, ki so take velike, da nekateri bolj pesimistično razpoloženi navijači celo napovedujejo sezono bitke za obstanek.

Španski klubi so precej klavrno zaključili že prejšnjo sezono v ligi prvakov, v kateri je v oči bodel apokaliptičen poraz Barcelone proti Bayernu. Bayern je včeraj lekcijo odčital klubu, ki pregovorno velja za nekakšen simbol tekmovalnosti in se mu, vsaj v teoriji, takšen razpad sistema kot Barceloni ne bi smel zgoditi. Polom Atletica v Munchnu niti ne razgrinja sam po sebi trenutnega stanja španske elite, temveč bolj kaže na to, koliko trenutno španski klubi zaostajajo za najboljšim(i) v Evropi.

El Clasico dveh s problemi
V soboto se bo na Nou Campu odvila tekma, ki vsakič znova zamrzne nogometni svet. Obračun Barcelone in Reala ni izgubil vsega leska, vendar pa se nekaj dni pred tekmo  številni bolj sprašujejo, kateri od obeh velikanov je manj slab in ne kateri je boljši. Barcelono že mesece razjedajo interne težave – trenutno je najbolj aktualna nesklepčnost igralcev glede nižanja pogodb – Real iz Madrida pa deluje vse bolj zastarano, predvidljivo in premalo potentno, da bi ga še lahko uvrščali v sam evropski klubski vrh.

Zaporedna poraza proti Cadizu in Šahtarju sta potrdila pešanje moči kraljevega kluba, ki se je pravzaprav začelo že vse odkar je klub zapustil simbol ere Cristiano Ronaldo. Začetno obdobje brez Ronalda so v Madridu prikrili predvsem na račun vse slabše Barcelone, vendar pa kruti resnici ne Real ne Barcelone nista mogla pobegniti – slab občutek po lanskem El Clasicu v Madridu, na katerem je Real slavil z 2:0, se je izkazal za pravilnega.

Kje so goli?
La Liga se je vedno rada ponašala kot atraktivna, tehnično dovršena in ofenzivno usmerjena liga, v kateri so igralci dostikrat znali povedati, da se še tako majhni in finančno omejeni klubi trudijo 'igrati'. Padec kakovosti se dandanes odraža tudi v tem, da je španska La Liga postala neizmerno dolgočasna. V dosedanjem poteku sezone je v La Ligi v povprečju padlo vsega 2.21 zadetka na tekmo, kar je daleč najmanj med vsemi petimi najmočnejšimi prvenstvi v Evropi. Za primerjavo – v Angliji je doslej v povprečju padlo 3.79 zadetka na tekmo, v Nemčiji 3.41, v Italiji 3.39, celo v pregovorno togi francoski Ligue 1 pa je padlo 2.67 zadetka na tekmo.

Najbolj pogost izid sezone je 0:0 (v šestih primerih), prav toliko tekem pa se je končalo še z izidom 1:1.

Sezona je še mlada in se marsikaj lahko spremeni, nedvomno pa so se v Španiji prižgali alarmi, ki, če nič drugega, kažejo na to, da se bo v španskem nogometu nekaj moralo spremeniti. Sicer se bo tek za Premier League izkazal za preveč utrujajočega in bi upehane španske klube klube vrgel celo za prvenstva, ki jih je La Liga v preteklosti prehitela v velikem loku.