Ljudstvo premagalo napuh: Zakaj je superliga ena najbolj nepremišljenih idej vseh časov?

KOMENTAR: Evropska superliga je morda realnost evropskega nogometa, v tem tednu dni propadli diverzantski projekt pa bo za vedno služil kot vzor, kako se v nogometu reform ne izvaja.

Klemen Kos
21. april 2021, 11:43

Florentino Perez in Andrea Agnelli sta se močno opekla s svojimi megalomanskimi načrti. (Foto: /)

Osramočeni, brezobzirni, arogantni in grabežljivi ustanovitelji evropske superlige so na lastni koži spoznali, kakšen je lahko kapitalski davek popolne ignorance ljudske volje in popolno nepoznavanje produkta, s katerim so upravljali tako, kot velja v njihovem poslovnem svetu – hladno, 'it's all about business'.  Ljudje, ki poznajo ceno za vse in vsakogar,  tokrat o vrednosti tega, s čimer manipulirajo, niso vedeli ničesar.

Ustanavljanje evropske superlige bi lahko služilo kot nekakšna brošura za bodoče posnemovalce in ideologe, ki se bodo v takšni ali drugačni obliki vračali k istemu projektu. Zasnova evropske lige je bila tako zgrešena in odtujena od realnosti, da pravzaprav ni mogla pričakovati ničesar drugega kot refluks celotne nogometne srenje, politike, pristojnih organizacij in na koncu koncev tudi izvajalcev projekta samega – igralcev in trenerjev nogometnih ekip. Vseh nogometnih ljudi, razen tistih, ki si nogomet, po svojem prepričanju, lastijo.

Sestop ideje evropske superlige je dobljena bitka, vendar gre morebiti zgolj za odlog sprememb, ki bodo v evropski nogomet slej kot prej prišle v podobni obliki. V senci evropske superlige se je rodila 'nova' liga prvakov, v kateri so številni prezrli elemente evropske superlige – udeležencev je več (koncept je zasnovan tako, da se bo število povečalo na račun bogatih), tekem bo več, dve od petih novih mest pa sta bili izmišljeni na kriterijih, ki so tako bodli v oči pri ustanovitvi superlige. Konkretno – če bi bila nova liga prvakov v veljavi že v letošnji sezoni, bi dve dodatni mesti dobila Tottenham in Arsenal. Prvi je v prejšnji sezoni v angleškem prvenstvu zasedel šesto, drugi pa deveto mesto. Pošteno?

Super tekmovanje s super klubi in velikim številom vrhunskih tekem je prihodnost evropskega nogometa, propadla zamisel evropske superlige pa ponuja predvsem nekaj zelo pomembnih iztočnic, čemu vse se bo pri prehajanju v takšen tip evropskega nogometa treba izogniti.

Zaprt format tekmovanja

Izvirni greh evropske superlige. Selektivnost, protekcija in izostanek športne meritokracije so tisti razlogi, ki so ogorčene navijače najbolj dvignili v zrak, saj zaprt sistem tekmovanja demantira pravzaprav vse, na čemur sloni evropski nogomet. Čeprav je ta že dolgo elitističen,  še vedno v teoriji ponuja možnost participacije vseh. Prenos ameriške mentalitete dojemanja športa v tradicionalno zakoreninjeno evropsko percepcijo športa oziroma nogometa je nemogoč. Evropski nogomet je prevelik, da bi lahko peščica izbranih na račun ostalih razmišljala v ameriškem slogu eliminacije tveganja in trajne finančne stabilnosti.

Zarotniški nastop in popolna odsotnost dialoga
Snovalci superlige so krepko, pravzaprav že naravnost groteskno, podcenili pomen transparentnosti. Novo tekmovanje se je rojevalo v elektronskih pismih, zoomih, smsih  in tajnih pogovorih, ki so ustvarili vtis popolne zarote, kateri je bila dodana še primes škodoželjnosti, če vemo, da je superliga nastala le dan pred potrditvijo prenovljenega formata lige prvakov. Zveze, prvenstva, navijači, ves nogometni svet zunaj elektronskih korespondenc ustanoviteljev superlige, je ostal pred vrati in dobil sporočilo: ne potrebujemo vas, mi vemo bolje od vas. Kapitalna napaka amaterskega predznaka.

Brez blagoslova UEFA in FIFA ne bo šlo

Nogomet potrebuje jasne in obče sprejete strukture, ki tekmovanjem dajejo kredibilnost. Superliga je podcenila vpliv UEFA in FIFA – Florentino Perez je oholo o teh zvezah razlagah kot o zvezah 'slabe javne podobe' – ki navkljub svojim evidentnim napakam in birokratizaciji ponujata neprimerno bolj varno, transparentno, participativno, inkluzivno in odgovorno okolje kot ga lahko ponudi samooklicano tekmovanje, ki je svoje poslanstvo argumentiralo s prepričevanjem, da je nogomet na poti v pogubo, če svet ne bo igral po njihovih pravilih. Superliga prihodnosti bo nujno potrebovala blagoslov krovnih nogometnih zvez in z njimi vseh lokalnih struktur v obliki nacionalnih zvez in prvenstev.

Superliga bi zgolj zožala evropski prostor
ESL svoj nastanek argumentira s potrebo po velikem številu vrhunskih tekem, ker naj bi tako želeli navijači. ESL je v resnici povsem obšla to, kar si zares želijo evropski navijači, če se v skovanki 'evropska superliga' bolj osredotočimo na njeno geolokacijsko opredelitev.

ESL je nastala zgolj kot skupnost klubov treh držav, najbrž pa se tudi ob drugačnem razpletu dogodkov znotraj ESL nikomur ne bi pretirano kolcalo po francoskih klubih, če Francija ne bi 'razpolagala' z dotičnim Paris Saint Germainom. ESL zagotovo ne bi bila poklicana za to, da razprši kakovost in kapital po vsem evropskem nogometu, integrira velikane izven petih lig in ustvari mogočne centre velikanskega potenciala, kot ga predstavljajo klubi kova Ajaxa, Benfice, Porta, Celtica, Rangersa in mnogih ostalih, ki za izbrano selekcijo iz ESL zaostajajo zgolj zato, ker so njihova okolja premajhna, da bi lahko nudila ustrezno ekonomsko protiutež.

Prihodnost evropske superlige mora izvirati na gradnji novih 'superklubov' in razpršitvi vrhunskega nogometa po vsej celini, ne zgolj na nadgrajevanju trenutnega stanja.

S tem pa se vračamo tudi do drugega velikega izvirnega greha ESL – popolnega pomanjkanja vizije ter zaletavega naslanjanja le na tukaj in zdaj.
 
adplus-dvertising