Malo je manjkalo, pa bi v Celje prišel Arsenal

Londonski Arsenal, ki takrat še ni imel Arsena Wengerja, je bil v enem trenutku zelo blizu gostovanju v Sloveniji. Celjski Publikum je bil blizu, a nato ostal pred vrati velikega dvoboja.

Miha Zupan
18. marec 2020, 9:09

Foto: /

V drugem pokalnem finalu v samostojni Sloveniji sta se 2. junija 1993 na Skalni kleti pred 2500 gledalci srečala celjski Publikum in ljubljanska Olimpija. Čeprav je zmagala Olimpija, so si Celjani po takratnih pravilih (zaradi dvojne krone Ljubljančanov) zagotovili nastop v Pokalu pokalnih zmagovalcev. Žreb jim je v predkolu namenil danski Odense, v primeru napredovanja pa bi se pomerili z angleškim velikanom Arsenalom.

Danci so bili veliki favoriti. Ne nazadnje je bila njihova reprezentanca aktualni evropski prvak. V svojih vrstah so imeli nekaj izvrstnih nogometašev, na primer Thomasa Helvega (ki je kasneje igral za AC Milan), Allana Nielsena (ki je kasneje igral za Tottenham), Briana Nielsena (ki je kasneje igral za Fenerbahče) in kamerunskega reprezentanta Alphonsa Tchamija (ki je kasneje igral za Hertho).

Prva tekma je bila na sporedu 18. avgusta 1993 v Celju. Celjani so štadion Skalna klet temeljito prenovili za svoj prvi evropski nastop. Vgradili so 500 sedežev in povečali kapaciteto stojišč. Poleg tega so uredili klubske, sanitarne in pomožne prostore. V sicer rokometnem Celju je vladala prava nogometna mrzlica. Že v predprodaji je bilo prodanih kar 2000 vstopnic.

Številčna danska odprava, ki je štela kar 35 članov, je prispela v Slovenijo dan pred tekmo in se nastanila v Hotelu Žalec, Celjani pa so se za srečanje pripravljali na Rogli. Gostujoči trener Kim Brink je bil optimistično razpoložen: "Strah nas je le vročine. Prepričan sem, da bo tekma dobra in da bomo uspešni." Alfa in omega celjskega kluba je bil v tem obdobju ljubljanski podjetnik Darko Klarič, ki je tradicionalno ime Kladivar zamenjal z imenom svojega podjetja, Publikum. Tudi trener rumeno-modrih je bil Ljubljančan in sicer Jani Zavrl, brat takratnega predsednika NZS.

Na Skalni kleti se je zbralo več kot 3000 gledalcev. Publikum je nastopil v standardni postavi, ki je bila za takratne slovenske razmere zelo močna. Na vratih je stal (danes znani strokovni komentator RTV Slovenija) Branko Zupan, obrambno linijo pa so tvorili Aleš Turk, Damjan Romih, Jani Žilnik in Gregor Blatnik. Na sredini igrišča so bili Stjepan Pranjić, Matjaž Štancar, izkušeni bombarder Jože Prelogar, Bojan Romih in Robert Pevnik, naloge srednjega napadalca pa je opravljal eden najboljših strelcev v zgodovini SNL Andrej Goršek.

Gostje so imeli po pričakovanju nekaj pobude, vendar so se po začetni nervozi tudi celjski nogometaši opogumili. Prelogar, Pranjić in Pevnik so postajali vse bolj nevarni, a pravega zaključka ni bilo. Odense si je sicer pripravil nekaj priložnosti, a je bil Branko Zupan vedno na mestu. Šele v zaključku tekme, ko je prišla do izraza boljša telesna pripravljenost Dancev, so Celjani malo popustili. Trenutek nepozornosti v 82. minuti jih je drago stal. Brian Skarup je pobegnil po levi strani in neoviran podal v kazenski prostor, kjer je branilec Steen Nedergaard premagal Zupana za končnih 0:1.

Dva tedna kasneje so Celjani na Danskem pred 5000 gledalci odigrali zelo dobro tekmo, vendar jim zadetka ni uspelo doseči. Kljub hrabri in pametni igri so se morali zadovoljiti z rezultatom 0:0. Priložnost, da bi se pomerili z londonskim Arsenalom, so zapravili z nesrečnim porazom v Celju.
 
loading...