Mitja Viler: Marcos Tavares je igralska in človeška veličina, pogajalec za premije je bil pa slab

Kakšen je v resnici Marcos Tavares? Mitja Viler pred slovesom legendarnega Brazilca od profesionalnega nogometa predstavlja svoje videnje enega najboljših nogometašev slovenske lige vseh časov.

Mitja Viler
13. maj 2022, 12:14

Marcos Tavares je živa legenda Maribora. (Foto: pigac.si)

"Marcos Tavares, la la, Marcos Tavares naša legenda si ti." Vsakič, ko slišim Marcos Tavares, mi v glavi zazveni ta napev Viol. Z Marcosom sva si očitno usojena. Bil sem mu prvi nasprotnik na njegovem debiju, jaz takrat še v Kopru, on že v Mariboru. Takrat me ni navdušil. Ko pa sem postal njegov soigralec v Mariboru, sem hitro spoznal pravega Marcosa Tavaresa. Mislim, da je bil tisto moj tretji trening v Mariboru, igrala sva ena na ena na pomožnem igrišču. Prizemljil me je s tehniko in fiziko. Od takrat sem nanj gledal z drugačnimi očmi. 

Kako brutalno sijajen strelec in igralec je bil, vemo vsi. Dovolj je že pogled na statistiko. Res, kapo dol. Kaj pa Marcos Tavares kot človek? Skušal vam ga bom na kratko in slikovito orisati.

Najprej, da razčistimo. Nasmešek, ki ga videvate s tribun in preko televizije, je pristen. Marcos pride vsak dan nasmejan v slačilnico. Največkrat sicer s polnilcem za telefon, ki ga nato polni v ambulanti. Zadnja leta si polnilec izposoja od soigralcev, so mu pač otroci vmes že odrasli. Druga zanj značilna stvar so kopačke. Vsak igralec je potreboval kakšen teden, da je "razgazil" nove kopačke, Marcos pa jih je takoj obul in oddelal poln trening. Celo povsem nove je obul za tekme. Verjetno tudi zato, ker je v mladih letih pač igral bos. 

Ko smo osvojili prve lovorike, je v slačilnico začel prihajati s pozdravom "dober dan, campeoes". 

Marcos je bil sicer vsaj dvakrat blizu odhoda iz kluba. Poleti 2013 je imel opcijo na Kitajskem, ampak jo je v dogovoru s klubom in družino zavrnil. Takrat je že vedel, da želi ostati v Mariboru. Izven nogometa ga zanima marsikaj, od cerkve, nogometne šole, restavracije in drugih poslov. Mogoče je kdaj zaradi tega malce trpel tudi nogomet, ampak nič hudega, Marcos je vedno oddelal svoje. 

Kava je Marcosova strast. Ne znam prešteti, koliko kav je spil na dan, posebej pred tekmami. Posledično je imel dobro prebavo, kar se je dalo občutiti, če me razumete. 

Marcos je s svojim nasmehom očaral ljudi kamorkoli je prišel. Ljudje ga obožujejo. Celo nasprotniki. Nisem prepričan, če je kdaj sploh dobil kakšen rdeči karton. Je pa treba vedeti, če te je Tava nehote pohodil ali udaril, si čutil posledice. Ima težke kosti in mišice, kar dobro vedo predvsem maserji. Čeprav je vedno pazil na prehrano, česar morda javnost ne ve, je bil nenehno v boju s kilogrami. Genetika je hudič in posledično je utrpel kar nekaj poškodb. 

V karieri sem igral z mnogimi napadalci, Tavares pa je verjetno edini, ki ni ljubosumen na druge strelce. Kot kapetan je bil vedno zgled, vedno je skrbel za dobrobit ekipe in kluba. T.i. povlečena špica je njegov naravni igralni položaj, s čimer je bil nekako povlečen med linije. Tako je najlažje udaril oziroma zaposlil napadalca. Midva sva se super razumela, lahko bi igrala z zaprtimi očmi. Pa še nekaj - njegov sprejem žoge na prsi je za učbenike. Kaj učbenike, poster s to podobo sodi na steno. 

Minus Marcosa Tavaresa kot kapetana je bil plus za klub. Marcos namreč ni bil najboljši pogajalec za premije. Lovil se je s slovenščino, nasproti sebe pa je imel za pogajalca Zlatka Zahovića. Tako je bilo, ampak brez slabe volje, na koncu se je vse uredilo. Ko nas je nagovarjal, je govoril angleško, lažje je bilo. Pred tekmami nas je zbral na večerji, veliko je omenjal Jezusa, ampak govoril je na kratko.

Marcos Tavares je legenda Maribora. Ne šele zdaj, že dolgo. Statusu primerno je vedno dobil več vstopnic za tekme, bone za hrano in podobne malenkosti. Tavares je ambasador Maribora in pomemben člen. Zna ti pomagati, ko to najbolj potrebuješ. Ko si utrujen in razočaran, ko bi moral na kakšno sponzorsko obveznost ali kaj podobnega, pa to obveznost namesto tebe oddela sam. V prihodnje ga vidim kot predstavnika kluba. Je namreč blagovna znamka. Njegovo ime najdemo na pivskih in vinskih steklenicah, promotor in ambasador številnih projektov in dogodkov je bil skozi vsa ta leta in tako bo tudi v bodoče. Tudi sam sem "sodeloval" z njim, saj sem ga pogosto znal uporabiti za rojstnodnevne čestitke. Ljudje so umirali od smeha, ko so poslušali njegovo slovenščino, hkrati pa so se v njihovih očeh prižigale iskrice, ko so slišali njegov glas. 

Marcos, če slučajno bereš te vrstice, vedi, da sem jih spisal dobronamerno. Da bi tvojo človeško in igralsko veličino še dodatno približal tebi ljubim navijačem. V čast mi je, da sem lahko igral s tabo. V resnici ne vem, če si boljši človek ali boljši nogometaš. Vem pa, da se bodo najine poti še križale, zato te vabim, da se mi pridružiš na drugi strani "šanka".