Mojstri razbijanja iluzij: Slovenija nas je znova prevarala

Tako kot kar nismo mogli verjeti, da Slovenija lahko odigra tako dobro tekmo kot proti Hrvaški, je občutek po včerajšnjem festivalu mučenja žoge na Cipru diametralno nasproten.

Klemen Kos
31. marec 2021, 1:18

Foto: pigac.si

Zdaj lahko točno vemo, kako so se po porazu v Stožicah počutili Hrvati. Slovenski reprezentanci je v zgolj nekaj dneh uspelo z enim mahom porušiti vse, kar je trudoma zgradila na predhodnih tekmah, na katerih ni šlo zgolj le za zmage ali občutek fanatične borbenosti, temveč predvsem za boj proti skepsi, ki je v slovensko reprezentanco v resnici zažrta že dolgo časa.

Videli smo, kako znamo zmagovati 'a la Slovenija', prehitro pa smo znova občutili, kako je izgubiti na način, kakor lahko izgubi le Slovenija. Čeprav so okoliščine drugačne in kvalifikacije še mlade, je tako močno zadišalo po Skopju, ko je Slovenija nedolgo po blesteči zmagi proti Poljski razbila iluzijo, da je sposobna več kot kažejo rezultati. Da ni ravno tam, kamor jo že dolga leta postavljajo bolj cinično nastrojeni navijači.

Kaj je šlo narobe na Cipru? Glavni slovenski problem je bil ta, da je morala Slovenija prevzeti pobudo. Navodilo ciprskega selektorja, ki je pričakovano postavil številčen obrambni blok, je bilo verjetno povsem preprosto – dajte Slovencem žogo in vse bo okej. Tradicionalne slovenske težave pri vsiljevanju igre nasprotniku, raztegovanju njegove obrambe in statičnih napadih so včeraj izbruhnile na plan v že velikokrat videni obliki. Toda navkljub temu, da je bilo vse to moč pričakovati in predvideti, je vseeno težko najti opravičilo za to, da si Slovenija ni uspela priigrati niti ene same priložnosti za gol. Na koncu smo bili celo veliko bližje ciprski zmagi z 2:0.

Slovenska reprezentanca zna kot izzivalka pripraviti ustrezno taktiko, a le kadar ji nasprotnik dopusti vsaj malo prostora za igro. Kadar tega prostora ni, se zdi, da odpovedo vsi mehanizmi. Napadalci, ki ne prejemajo žog, bočni igralci, ki ne znajo zasuti kazenskega prostora s predložki, krila, ki otopijo ob slehernem obračunu ena na ena, vezisti, ki igrajo neskončno šahovsko igro praznih podaj namenjenih le štetju statistik in Josip Iličić, ki bi, če bi bila to zgolj nekakšna ulična tekma, žogo najraje nabil nekam v 'tri krasne' in se sredi tekme odpravil domov.

Slovenija je na Cipru zakockala navijaške simpatije in se tako, skalpu Hrvaške navkljub, znova vrača na začetek. Na začetek fronte večnega boja proti skeptikom, ki ostajajo neprepričani. Do naslednjih tekem – te bodo na sporedu šele septembra – pa se bomo lahko tako spraševali, kaj je bila večja optična prevara Slovenije – zmaga proti Hrvaški ali poraz proti Cipru. Katera od teh dveh tekem pove več o tej reprezentanci?
 
adplus-dvertising