Največji uličar po Josipu Iličiću! Kapetan Celja Denis Popović napoveduje: 'Celje mora ambiciozno napasti ligo prvakov!'

Kapetan Celja Denis Popović je prepričan, da je novopečeni državni prvak pripravljen na naporno evropsko poletje in, kot upa, na lepo evropsko jesen.

Miran Zore
15. maj 2024

Denis Popović (Foto: Nogomania)

V slovenski ligi nismo ravno vajeni, da je v določeni ekipi igralec tako dominanten kot je v ekipi novopečenega slovenskega državnega prvaka Celja dominanten Denis Popović. Ne le igralsko, čeprav Popović združuje "možgane in srce" Celja, temveč tudi pojavno, izrazno. Je vodja, kapetan in tudi igralec, ki ima v celjski ekipi največ ideje v igri. Osvojeni naslov prvaka je zanj poseben dosežek, saj je domačin, otrok kluba in seveda veliki povratnik. 

Pri štiriintridesetih Popovića tujina ne zanima več. Čez mejo zdaj želi potovati le še s Celjem, najraje seveda v skupinskem delu katerega od evropskih pokalov. Evropska jesen je velika želja v eni njegovih zadnjih sezon v profesionalnem nogometu. Po zdravstvenih težavah, ki jih je imel nedavno, je pri Popoviću sicer vse podrejeno dobremu počutju in zdravju, a še vedno v sinhronizaciji z brcanjem nogometne žoge v Celju, kjer ga je v članski nogomet kot defenzivnega vezista vpeljal takratni trener Slaviša Stojanović

Denis Popović je več kot le odličen igralec Celja. Je nogometaš z bogatimi izkušnjami, s pri nas redko videno iskro v igri in nenasitnimi ambicijami. Je nekdo, ki kot magnet nase vleče soigralce, jih dela boljše in z ambicioznim razmišljanjem polni glave in srca vodilnih v klubu. Za dušo zna odigrati tudi kakšen mali nogomet in seveda je kot mojster nogometne igre tudi tam najboljši. Največji "uličar" po Josipu iličiću v slovenski ligi še ni rekel zadnje, to poletje bo s Celjem lovil veliki cilj. Seveda v eni od osrednjih vlog. 

Denis, naslov prvaka je 'pod streho'. Kako je kot prvak hoditi po ulicah domačega mesta?
Lahko rečem, da občutim ta uspeh. Več je debat na ulici, več čestitk! Včasih je bilo vse to rezervirano za rokomet, zdaj smo tudi nogomet dvignili visoko.

Minevata dve leti, odkar ste se po skoraj desetletju na tujem vrnili domov. Kaj vas je prepričalo?
Domov sem se vrnil, ker sem se nekako zasitil tujine. Pogovarjal sem se z ljudmi v Celju, dobil sem občutek, da je to zdrav projekt, pravi zame. Po dveh letih vidim, da je bila to prava odločitev. Klub raste, prvaki smo. Okleval nisem, oče pa me je opozoril, da bom najverjetneje 'pokasiral' največ kritik, če bo šlo kaj narobe, ker sem domačin. Ker pa imam rad izzive, sem se vrnil. Dolgo me ni bilo v Sloveniji, verjetno so ljudje v tujini težko spremljali mojo kariero in me mnogi šele zdaj spoznavajo. Kar nekaj reprezentantov se je ob koncu karier vrnilo v Slovenijo in niso dali tistega, kar se je pričakovalo. Vedel sem, da je to določeno tveganje, sem pa verjel v svojo kakovost in to, da sem dobro pripravljen. Mislim, da je dobro izpadlo. 

Formalno ste kapetan, a ste na in izven igrišča več kot to.
Sem podaljšana roka trenerja, to pravi tudi sam. V karieri sem dal marsikaj skozi, videl sem veliko in to bi rad prenesel na mlajše. Trudim se dobro opravljati to vlogo. Fantje me poslušajo, mi sledijo, nisem preveč zahteven. Ko je super, igralci niti ne potrebuje pomoči, nasvet potrebujejo, ko ne gre. Družimo se in držimo dober odnos.

Zadnji tekmi ste odigrali pred več kot 7.000 in 5.000 gledalci. Kako drugačno je Celje od Celja iz časov začetka vaše kariere?
Kot bi to bil drug klub! Fenomenalno je igrati pred publiko, upam, da bodo številke samo še rasle. Res je vse drugače, ne le v klubu, temveč tudi v ligi. Moja prva profesionalna pogodba v Celju je prinesla mesečno 500 evrov! Bruto! Si lahko to danes zamislite? To ni bilo niti 400 evrov neto (smeh), ampak se mi je zdelo imenitno, bil sem glavni! V tistih časih je bilo zagotovo manj denarja, a več kvalitete. Več je bilo dobrih igralcev, starejših. Mladi igralci smo takrat igrali na dvojne registracije, jaz sem recimo igral v drugi ligi, za Šentjur. Danes je več mladih, liga je finančno močnejša, medijsko bolj pokrita.

Lahko Celje postane četrti slovenski klub, po Mariboru, Olimpiji in Muri z uvrstitvijo v skupinski del katerega od evropskih pokalov?
Lahko! Naš največji plus je, da lahko zadržimo okostje ekipe. To smo storili lani in tudi letos naj bi se to zgodilo. Igralci se dobro poznamo, uigrani smo. Verjetno bomo dobili okrepitve, dodano vrednost, potrebujemo še kakšnega štoperja in napadalca, golgeterja. Napasti moramo Evropo! Imamo vse pogoje! Imamo dobro interno konkurenco v ekipi, poglejte za moj igralni položaj – jaz, Kvesić, Bobičanec, Svetlin. Najbolj pomembno je, da smo ambiciozni, to je prva stvar.

Poudarjate ambicioznost, kako jo pretočiti na igrišče?
Super je, da je predsednik ambiciozen in se trudi zagotoviti pogoje! Tam se vse začne. Naša prva priložnost poleti je liga prvakov. Gremo na polno! Ciljati moramo najvišje! Ne moremo vedeti, kam nas bo to pripeljalo, vemo le, da imamo ogromen potencial in imamo kvaliteto. Pomembno bo, da bomo na prvi tekmi vsi zdravi in dobro pripravljeni, potem je vse mogoče. Pričakujem evropsko poletje in upam na evropsko jesen! S takšno mentaliteto moramo kreniti v novo sezono!

V letošnji sezoni ste suvereno osvojili naslov, v naslednji ga boste branili, kar pa je običajno težje kot osvojitev, sploh ob vzporednem igranju v Evropi. Boste zmogli dve 'fronti'?
Težje je braniti kot osvojiti naslov, jasno! Zanimiva sezona bo. Pričakujem močan Maribor, Olimpije pa ne bi odpisal, vedno je močna in neugodna, to je velik klub. Pri nas bo izziv, ker bomo igrali Evropo in domačo ligo, vemo, da je to teplo še vsak klub. Imamo pa široko klop, že lani smo kar dobro lovili ravnotežje med obema tekmovanjema. Problem je, če na začetku hitro zaostaneš, kot je recimo v začetku letošnje sezone zaostal Maribor. Naš cilj mora biti, da smo konstantni, ne smemo izgubljati v nizu.

Albert Riera je bil vaš trener le kratek čas, kakšen vtis je pustil na vas?
Fenomenalen trener. Velik motivator. Vidi to, česar nihče od nas ne vidi. Nekaj, kar se zdi enostavno, ko on pove. Ko pa želiš sam pokazati to, pa ni tako lahko. Vedno stoji za igralci. Za igralce bo naredil vse, sprl se bo z upravo, mediji, le da zaščiti ekipo. Veliko nas je naučil, veliko nam je dal. Malce pa me moti, ker nekateri ne priznavajo Damirju Krznarju dovolj zaslug za naslov. Dober trener je, njegova statistika v Celju to dokazuje, njegov odnos z igralci je odličen. 

Na evropskem prvenstvu vas v vlogi reprezentanta ne bomo videli. Zakaj se je vaša reprezentančna kariera že končala?
Tako je naneslo. Reprezentanca je zame vedno bila številka ena! Igral sem, Matjaž Kek je bil vedno super do mene. Ko pa sem odšel na Kitajsko, kjer so veljala stroga pravila zaradi epidemije, me klub kar trikrat ni želel pustiti na reprezentanco, čeprav me je selektor klical. Tako se je nekako končalo, ampak razumem. Selektor je nato našel pravo zmes igralcev in sestavil ekipo, ki se je uvrstila na evropsko prvenstvo. 

Javnost ne pozna prav dobro zanimive anekdote, v kateri ste prav vi pomemben akter preobrazbe Jake Bijola v super branilca in vodje slovenske obrambe. Povejte več.
Vprašajte Jako (smeh). V reprezentanci sva bila cimra. Moram povedati iskreno, jaz ga v njegovih začetnih letih igranja niti nisem poznal. Ko pa sem ga opazoval, sem mu rekel: 'Jaka, ti v nogometu lahko igraš v obrambi! Lahko bi bil odličen branilec!' Izkazalo se je, da so to ugotovili tudi Rusi in ostalo je zgodovina. Odličen igralec je postal! Privoščim mu velik klub in veliko kariero!

Na igrišču dokazujete, da imate dobro oko za soigralce in nasprotnike, nogometa ne igrate, ampak ga živite. Kaj nameravate početi po koncu igralske kariere?
Eno leto bom zagotovo še igral, potem bom videl. V bodoče bi se rad priključil športnemu delu. Zanima me, da bi delal s športnim direktorjem. Mogoče bi bil lahko tudi trener, vendar po dolgi igralski karieri in odrekanju ne želim znova skozi to. Kot trener želiš v tujino, to prinese spet odrekanje, selitve, tega ne želim. Moji cilji so vezani na Celje, zdaj igram, potem bi delal v klubu, zanima me delo v nogometu. Sestava ekip, komunikacija med trenerjem in upravo, pač članski nogomet. Naše vodstvo dobro dela, rad bi se učil od teh ljudi, vidim pa, da je seveda še veliko prostora za napredek in verjamem, da lahko dam svoj doprinos.

Denis Popović
(foto: Nogomania)