Nekdanji hrvaški napadalec se je razgovoril o svojih zdravstvenih težavah in o tem kaj počne v nogometnem pokoju

Ivan Klasnić se je po uspešni karieri boril z nevšečnimi zdravstvenimi težavami, še vedno pa v določeni kapaciteti deluje v nogometu. Svojega časa v Werderju ni pozabil in klub iz Brermna še vedno podpira tudi po izpadu iz Bundeslige.

Uredništvo
17. oktober 2021, 10:50

Ivan Klasnić je dandanes agent, nogomet pa igra amatersko in predvsem zato, da ohranja kondicijo. (Foto: Getty Images)

Nekdanji hrvaški reprezentant in igralec Werderja iz Bremna, Boltona, Nantesa in drugih evropskih klubov je na Sport Festu v Poreču govoril s predstavniki sedme sile in se razgovoril o svojih zdravstvenih težavah in svoji karieri po upokojitvi od aktivnega igranja. Strelcu dvanajstih golov za izbrano vrsto Hrvaške so zdravniki leta 2006 odkrili težave z ledvicami, temu pa je sledil zelo neprijeten proces presaditve omenjenega organa.

Ivan Klasnić je najprej prejel ledvico svoje matere, ki pa jo je njegovo telo hitro zavrnilo. Potem so poskusili še z očetovo, toda tudi ta mu ni zdržala več kot nekaj let. Nazadnje so mu vsadili ledvico neznane pokojnice, ta pa mu, vsaj zaenkrat, deluje pravilno. Na neki točki je Ivan Klasnić zbolel tudi za neznanim virusom, zaradi katerega je ostal brez las. 41-letnik je leta 2010 postal očka, tudi danes pa se še vedno ukvarja z nogometom. Deluje kot nogometni agent, občasno pa ljubiteljsko še vedno igra amaterski nogomet.

“Medicina žal še ni zadostno napredovala, da bi presajena ledvica lahko delovala večno. Ledvico moje matere je moje telo hitro zavrnilo, tudi očetova ni zdržala več kot nekaj let. Zdaj imam v sebi ledvico pokojne ženske, o kateri pa žal nič ne vem. Vem le to, da je bila dve leti starejša od mene. Vsak dan jemljem tablete, pred časom pa sem zbolel tudi za nekim virusom zaradi katerega sem izgubil vse lase. Zdravniki sicer pravijo, da mi bodo morda zopet zrasli. V teh obdobjih sem moč našel v veri in družini. Leta 2010 se mi je rodila hči, ki mi pomeni največ na svetu,” je povedal Klasnić in priznal, da se je po vsem tem začel spraševati, kaj je v življenju sploh najbolj pomembno.

“Skozi vse te bolezni in tegobe sem pogosto razmišljal o tem, kaj je sploh najbolj pomembno v življenju. Človek lahko hitro ostane brez vsega in pristane na ulici. Pogosto sprašujem ljudi okoli sebe, če zase sploh vedo, kaj jim največ šteje v življenju. Za mnoge je to zabava, toda takšnim predlagam, da sedejo in razmislijo o svojih osebnih filozofijah. Mislim pa, da so ljudje splošno začeli malo bolj intenzivno razmišljati o takšnih zadevah tudi zaradi trenutne pandemije s COVID-19.”

Za konec se je v Nemčiji rojeni nekdanji napadalec spomnil tudi svojega obdobja pri Werderju iz Bremna oz. neprijetnostih, ki jih je tam doživel zaradi zdravstvenega osebja v klubu. Kljub lepim spominom na njegov čas v Bundesligi je bil namreč primoran tožiti zdravniško službo kluba - tožbo je Klasnić dobil.

“Ta denar mi ne bo povrnil zdravja. Upam pa, da so klubski zdravniki v Nemčiji zdaj bolj pozorni na te zadeve, da se podobno ne pripeti tudi kakšnemu drugemu nogometašu. Tožil sem jih, ker niso dobro interpretirali mojih lastnih ugotovitev. Klubski zdravniki mi takrat niso pomagali. Nisem tožil kluba ampak samo zdravstveno osebje, ki je bilo takrat zaposleno pri Werderju. Bo pa Werder večno v mojem srcu, še danes jih spremljam. Upam, da se bodo kmalu vrnili v Bundesligo,” je še povedal Klasnić.