Nihče ni mogel verjeti: Andy Carroll ima dober razlog, da je namesto milijonov v arabskem svetu raje izbral Bordeaux in amatersko četrto ligo

Kako je mogoče, da je Andy Carroll pristal v amaterski četrti ligi? Že zgolj na svoje ime bi se lahko 'šlepal' v bogatejših ligah ...

Miha Zupan
4. oktober 2024

Andy Carroll zdaj igra za Bordeaux. (Foto: Getty Images)

Ko je angleški napadalec Andy Carroll na zadnji dan zimskega prestopnega roka, 31. januarja 2011, za 35 milijonov funtov prestopil iz Newcastla v Liverpool, je postal najdražji britanski nogometaš vseh časov. Ta rekord je bil nato v naslednjih 14 letih že večkrat presežen, saj cene vrhunskih nogometašev vseskozi naraščajo, toda v tistem trenutku je bil dolgolasi "Geordie" najdražji in pričakovanja na Anfieldu so bila ogromna.

Carroll sicer ne bi prestopil v Liverpool, sploh pa ne za tak denar, če pred tem Fernando Torres ne bi za 50 milijonov funtov odšel iz Anfielda na Stamford Bridge. Ker se je posel sklepal v zadnjem trenutku, je bila cena temu primerno visoka. V obdobju 2010-12 je bil tudi angleški reprezentant. Vknjižil je devet nastopov in dosegel dva gola v majici s tremi levi na prsih. Visoki napadalec v rdečem dresu nikakor ni uspel upravičiti rekordne odškodnine in je po letu in pol odšel v West Ham. V vzhodnem Londonu je ostal kar sedem let, nato pa se je leta 2019 vrnil v matični Newcastle, kjer pa je v dveh sezonah dosegel en sam gol.

Sledil je sestop v drugo angleško ligo, kjer je dve leti igral za Reading in West Brom. Ko je Reading lani izpadel v tretjo ligo, se je Carroll odločil za nekoliko nenavadno potezo in je podpisal za francoskega drugoligaša Amiens, ki ga je pred nekaj leti vodil tudi naš Luka Elsner. Pred tem dolgolasi Anglež še nikoli ni igral v tujini.

Njegov prestop v Francijo se je zgodil prek platforme TransferRoom, kjer je prijavljenih 700 klubov z vsega sveta. Športni direktor Amiensa John Williams je podal povpraševanje za napadalca in Reading mu je ponudil Andyja Carrolla. Williams ni mogel verjetni, da je to "ta" Andy Carroll, misleč da gre za kakšnega njegovega soimenjaka. Ko je ugotovil, da gre za resničnega Andyja Carrolla, so se zelo hitro dogovorili.

V francoskem drugem rangu mu v strelskem smislu ni šlo dosti bolje kot v Angliji. Na 28 tekmah je dosegel štiri gole, Amiens pa je sezono zaključil na osmem mestu, šest točk za mesti, ki so vodila v play-off. Kljub temu je pustil dober vtis. "On je pravi vodja in pomaga našim mladim igralcem pri razvoju," je rekel Williams. "Je tudi zelo pozitiven fant v slačilnici in na terenu. To je bila dobra poteza za Amiens."

Če je bil njegov prestop v Amiens nekoliko nenavaden in je v nogometnem svetu dvignil nekaj obrvi, pa je bila njegova naslednja poteza še bolj bizarna. V začetku septembra je odjeknila novica, da je Andy Carroll prestopil v padlega velikana Bordeaux, ki je letos poleti bankrotiral in se odpovedal profesionalnemu statusu. Kljub temu, da je star že 35 let, je podpisal dveletno pogodbo.

Mnogo ljudi preprosto ni moglo verjetni, da je nekoč najdražji britanski nogometaš pristal v amaterski četrti francoski ligi. Pri njegovih letih mnogi nekoč elitni igralci raje igrajo v eksotičnih azijskih ligah, kjer so bogato plačani za polprofesionalno trimčkanje. Za Andyja Carrolla kaj takega ni prišlo v poštev. V Bordeauxu ima mesečno plačo 3500 evrov.

Za francoski športni medij RMC Sport je povedal: "Če sem odkrit, sem celo na izgubi, ker sem prišel igrat za Bordeaux. Želim biti del zgodovine tega kluba in moram reči, da nikoli ni šlo za denar. V vsej moji karieri mi denar nikoli ni bil najbolj pomemben."

Njegov učinek je bil takojšen. Že na prvi tekmi, ko se je Bordeaux na domačem igrišču pomeril z moštvom Voltigeurs de Chateaubriant, je Carroll dosegel dva gola in rešil točko po zaostanku z 0:2.

V francoskem četrtem rangu, imenovanem Championnat National 2, tekmuje 48 klubov, ki so regionalno razdeljeni v tri lige s 16 moštvi. Bordeaux je v skupini B, kjer je trenutno pri dnu, a ima odigranih nekaj tekem manj kot drugi klubi. Povprečen obisk v francoski četrti ligi je med 800 in 1000 gledalci, prvi nastop Andyja Carrolla pa si je v Bordeauxu ogledalo 10.466 ljudi.

V teh časih, ko se zdi, da se vse v nogometu vrti samo še okoli denarja, so takšne zgodbe dokaz, da se nekaterih stvari (tudi v nogometu) ne da kupiti.