Talentirani mladi slovenski reprezentant David Pejičić igra prvo sezono v članskem nogometu. Za Nogomanio je zbral vtise po polsezoni v dresu Maribora.
Pri osemnajstih David Pejičić velja za velikega talenta slovenskega nogometa. Zadnja leta se je prebijal skozi mladinski pogon Udineseja in to uspešno. Prišel je do prve ekipe, z njo redno treniral, nato pa ga je zaustavila poškodbo. Ker se je Primorec zavedal, da mu sedenje na klopi članske ekipe in igranje za mladinsko ekipo ne bosta koristila, je letos poleti iskal rešitev. Našel jo je v Sloveniji, natančneje v Mariboru, kjer so ga sprejeli odprtih rok.
Pejičić se je tako v Ljudskem vrtu prvič zares srečal s članskim nogometom. S soigralci se je kar dobro ujel, vmes napredoval tudi že v slovensko reprezentanco do 21 let, predvsem pa spoznal, da je sprejel pravilno odločitev. Redno namreč igra, se razvija in še krepi željo po napredku.
Za vami je prva polsezona v članskem nogometu, in sicer v Mariboru. Kakšni so vtisi?
Dobro sem se ujel s soigralci v Mariboru. Vem, da več tekem bom odigral, lažje mi bo. Ko se bom enkrat vrnil v Udinese, bi se rad vrnil boljši in predvsem pripravljen, to je osnovni načrt. Ampak zdaj sem osredotočen na Maribor, želim, da se dvignemo, da tudi sam igram še boljše. Za naprej pa ... Kdo ve, bomo videli. Če ne v Udineseju, pa morda kje drugje. Morda pride kakšna ponudba, ne vem. Mogoče tukaj ostanem še eno leto, tukaj uživam.
Zakaj ste za izbrali Maribor?
Stik s članskim nogometom sem v Udineseju dobil, ko sem začel trenirati s prvo ekipo. Videl sem, da lahko konkuriram, da to ni preveč zame. Zato sem tudi želel oditi nekam, kjer bi dejansko igral, pri čemer sem imel podporo družine in agenta. Ocenili smo, da je pravi trenutek za ta korak. Iskal sem minutažo. Ko se je oglasil Maribor, sem bil vesel in super se je razpletlo.
Kako ocenjujete slovensko ligo, jo v Udineseju zaradi vas zdaj spremljajo?
Slovenska liga je po tem, kar sem videl in izkusil, za mlade igralce dobra liga. Igra se precej ekipno, veliko se teče. Lahkih tekem ni, vsi se dobro pripravijo recimo na Maribor. Za prvi korak v moji karieri je super. Vsak teden govorim z ljudmi iz Udineseja, tako da me kar podrobno spremljajo, gledajo moje tekme in potem se pogovarjamo, kaj in kako. Predvsem kaj je treba popraviti. Ves čas mi dajejo vedeti, da računajo name.
V drugem delu sezone Pejičić pričakuje boljši Maribor
V kateri vlogi na igrišču se najbolje počutite?
V osnovi sem 'osemka', verjetno je to zame najbolje. Lahko pa igram tudi zadnjega veznega, tudi levo krilo. Nimam problemov s tem, pomembno mi je samo, da igram. Želim si še več žoge v nogah, da lahko pridem bolj do izraza. Trener bi rad, da igramo agresivno, kar mi ustreza, tako je bilo tudi v Udineseju.
Vaša najboljša tekma v dresu Maribora je bil verjetno večni derbi, ki je hkrati največ, kar gledalcu lahko ponudi slovenska liga. Kako ste ga doživeli?
Samo rezultat bi lahko bil boljši! Ta tekma je dokaz, da nas trener s trenerskim štabom dobro pripravlja na nasprotnike, kajti povedal nam je, da sta le dva načina, da proti Olimpiji dobimo gol. Iz prekinitev oziroma preko podaje s strani. No, prav to se je na koncu zgodilo.
Kakšen Maribor lahko pričakujemo spomladi?
Verjetno ni ravno vprašanje zame, upam pa, da boljšega kot je bil jeseni. Marsikaj moramo popraviti in verjamem, da bomo.
Spletni portal transfermarkt.de tržno vrednost Davida Pejičića ocenjuje na milijon evrov, s čimer je mladenič daleč največ vreden nogometaš slovenske reprezentance do 21 let.
Ste produkt Udinesejeve nogometne šole. Zakaj ste se v res mladih letih odločili za Italijo?
Treniral sem v Gorici in imel sem že dogovor z Domžalami, ki so imele takrat odlično nogometno šolo. Ogledal sem si akademijo, vse je bilo potrjeno, samo okrog šole je bilo nekaj problemov. V Gorici imamo družinskega prijatelja, ki pa mi je rekel, da bi bilo dobro, če bi šel pogledat še v Udinese. In sem šel. Oddelal sem prvi trening in trening tekmo, mislim, da sem dal šest golov. Videl sem, da bi lahko tudi tam uspel, pa sem odšel tja. Sem se pa vozil. Najprej z avtobusom, potem smo znotraj družine uredili prevoze, tako da sem ves čas živel doma.
Kako pa je izgledal vaš preboj skozi selekcije ter pot do prve ekipe?
Tam sem bil dobra štiri leta. Kako močna konkurenca je, najbolje opisuje podatek, da smo samo trije igralci prišli do profesionalne pogodbe, poleg mene še Matteo Palma in Simone Pafundi, ki zdaj igra za Sampdorio. Tako, da ja, je filter kar hud. Imel sem srečo, da so bili balkanski igralci v klubu, od Jake Bijola, Sandija Lovrića, Lazarja Samardžića in Filipa Benkovića. Veliko so mi pomagali, predvsem so me znali 'ohladiti', kadar sem bil na treningih igriv, drzen, res sem jim hvaležen, predvsem Bijolu in Lovriću.
Precej mladih slovenskih fantov je italijanski nogomet že pogubil. Vas ni bilo strah tega?
Strah me ni bilo, ker sem že takoj videl, da lahko. Sem pa že čutil malo jeze, ker nisem igral. Saj sem se zavedal, da sem mlad, da sem morda malce neučakan in da v Serie A verjetno res še ne morem. Bi pa si morda želel igrati vsaj nekje drugje. Vesel sem, da imam to možnost in vesel sem, da me je pot pripeljala v Maribor. Tukaj imam vse, kar potrebujem.