Pred propadom Olimpije so trenerju za Bežigradom ukradli Mercedesa

Tokratna edicija rubrike Nostalgija prinaša zgodbo iz leta 2004, ko se je Olimpija že temeljito razkrajala. Tedanji trener Milivoj Bračun pa je med treningom ostal brez prestižnega avtomobila.

Miha Zupan
16. september 2020, 8:01

Foto: Nogomania

Hrvaški trener Milivoj Bračun je imel pestro kariero. Že kot igralec je dal skozi marsikaj. Bil je član zagrebškega Dinama, ki je pod vodstvom legendarnega Ćira Blaževića v sezoni 1981/82 po štiriindvajsetih letih suše osvojil naslov jugoslovanskega prvaka. Leta 1986 je presenetljivo prestopil v Crveno zvezdo, po eni sezoni v Beogradu pa se je preselil v španski Elche, s katerim se mu je uspelo uvrstiti v prvo ligo. Leta 1990 se je vrnil v Dinamo, a je moral zaradi težav s kolenom končati kariero.

S trenerskim delom je začel v mlajših kategorijah matičnega Dinama, nato pa je vodil nekaj manjših hrvaških klubov (Istra, Segesta, Hrvatski dragovoljac) in bil eno leto tudi trener in športni direktor Elcheja. V Sloveniji je opozoril nase kot trener Kopra. Poleti 2004 mu je Miro Gavez ponudil priložnost, da prevzame ljubljansko Olimpijo. Njegov konkurent za vročo klop je bil neizkušeni trenerski začetnik Darko Milanić, ki očitno na razgovoru za službo ni bil tako prepričljiv kot zagrebški strokovnjak.

Če bi Bračun vedel v kaj se spušča, bi mogoče pred podpisom pogodbe dvakrat premislil. Olimpija je bila takrat na aparatih. Jurij Schollmayer je obupal nad klubom, ko je uvidel, da ne bo prenove bežigrajskega štadiona. Brez glavnega plačnika in z dolgovi še iz Zidarjevih časov, so bili zmaji na robu prepada.

Bračun je pogumno zagrizel v kislo jabolko, napovedal boj za naslov prvaka in zavihal rokave. Olimpija je imela jeseni 2004 še precej kvalitetno ekipo. Nosilci igre so bili Sebastjan Cimirotić, Boštjan Cesar, Zoran Pavlović, Dušan Kosić, Nedim Jusufbegović, Branko Ilić, Jasmin Handanović, Enes Handanagić, Tonči Žlogar in še nekateri drugi. Toda razmere so bile iz dneva v dan slabše. Začetek sezone je prekinila zdravstvena kriza zaradi gnojnih turov, ki so prizadeli prvo ekipo, raslo pa je tudi navijaško nezadovoljstvo. Konec septembra je Green Dragonsom prekipelo. Tekmo, ki jo je Olimpija izgubljala z 1:4 za Bežigradom proti Publikumu, so v 87. minuti prekinili z vdorom na igrišče. V splošni zmedi je eden od navijačev udaril Bračuna, ki pa tudi po tem incidentu ni odstopil.

Le kakšen teden dni kasneje, 5. oktobra 2004, je Milivoja Bračuna čakalo novo neprijetno presenečenje. Zagrebčan se je, tako kot vsak dan, na popoldanski trening za Bežigradom pripeljal s svojim mercedesom. Parkiral je pred pročeljem klubske stavbe na Vodovodni ulici, se preoblekel v garderobi in se z igralci lotil priprav na pomembno srečanje z mestnim tekmecem iz Šiške. Ko pa se je po koncu treninga vrnil v slačilnico, je ugotovil, da je nekdo vdrl v prostore kluba. Nepridiprav je odnesel ključe od avtomobilov trenerja Bračuna, njegovega pomočnika Slavena Čučka, trenerja vratarjev Milana Zavirška in fizioterapevta Marka Kukrića. Izginili so tudi dokumenti in bančne kartice. In kar je bilo najhuje, Bračunovega vozila znamke Mercedes Benz CLK 320 ni bilo več tam, kjer ga je pustil.

Kraja je bila takoj prijavljena policiji. Nekateri so naprej pomislili, da so odgovorni Green Dragons, vendar se je kmalu izkazalo, da navijači niso imeli nič s tem kriminalnim dejanjem. Okoli osmih zvečer so namreč vrhniški policisti pri kontroli prometa na avtocesti pri Sinji Gorici opazili ukradeni avtomobil in prijeli osumljenca. Devetindvajsetletnik iz Lucije, ki je z neznanim sostorilcem vlomil v klubske prostore, je bil pridržan in predan dežurnemu preiskovalnemu sodniku, Bračunov "merdžo" pa je bil vrnjen lastniku.

Neprijetna epizoda je bila tako hitro razrešena, povsem drugače pa je bilo s klubom, katerega težave so bile, kot se je izkazalo kasneje, nerešljive.