Prva mednarodna tekma Slovenije je stara 100 let, eden od akterjev je bil tudi Jules Rimet

Mineva 100 let, odkar je slovenska nogometna reprezentanca odigrala svojo prvo mednarodno tekmo.

Miha Zupan
1. april 2021, 8:31

Foto: /

Že 70 let preden smo imeli svojo državo, je nogometna reprezentanca Slovenije odigrala svojo prvo mednarodno tekmo. Resda je bila to neka druga Slovenija, saj je bila brez Primorske in brez svoje politične enote znotraj Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Toda moštvo, ki je junija 1921 nastopilo proti francoski reprezentanci, je bilo vsekakor sestavljeno iz najboljših nogometašev, ki so takrat igrali na Slovenskem. Če hočemo biti zelo natančni, je bila to reprezentanca Ljubljanske nogometne podzveze (LNP), ki je pokrivala slovensko narodno ozemlje brez Primorske.

Za Francoze je bil postanek v Ljubljani samo prva etapa na turneji po Jugoslaviji, saj so nato gostovali še v Zagrebu in Beogradu. Pobudo za obisk francoske reprezentance v Jugoslaviji je dal vplivni hrvaški športni delavec, pravnik dr. Milovan Zoričić, eden od ustanoviteljev Hrvaške športne zveze in HAŠK-a, organizacijo potovanja pa je prevzelo francosko zunanje ministrstvo.

Francoska odprava, ki jo je vodil legendarni Jules Rimet, takratni predsednik Fife in francoske nogometne zveze ter idejni oče svetovnega prvenstva, je iz Pariza krenila že 20. junija 1921, v Ljubljano pa prispela z vlakom iz Trsta dan pred tekmo, 22. junija 1921. Slovenci so jih sprejeli z vsem pompom in častjo, ki pritiče uglednim gostom. Profesor dr. Janko Pretnar jih je šel pričakat na italijansko mejo pri Rakeku, na ljubljanskem kolodvoru pa jim je dobrodošlico zaželel predsednik LNP, ravnatelj Anton Jug.

"Gosti so se odpeljali nato v pripravljenih vozovih na odkazana stanovanja v Unionu in Slonu," so zapisali v Jutru. "Zvečer je bila v Unionu skupna večerja, ki so se je prav številno udeležili člani ljubljanskih sportnih klubov in francoske kolonije."

"Francoski oficielni sport sklepa s tem prve stike z Jugoslavijo in sigurno so bodoči odnošaji odvisni od vtisov, ki jih bodo zadobili gostje o priliki tega prvega poseta," so menili pri Slovenskemu narodu. "Potom francoskega sporta stopamo torej v stik z mednarodnim sportom, o francoski turneji bodo pisali vsi znani evropski listi. Francoski sport, zlasti nogomet in lahka atletika, se je v poslednjih letih, podpiran od države in privatnikov, razvil do izredne stopnje. V mednarodnih tekmah je Francija vedno med prvimi. Sistem francoske igre je bistveno različen od sistema, ki se ga učimo pri nas od Čehov. Pretežno goje Francozi za publiko jako efektivno, visoko igro. Njihova moštva so vedno izredno hitra in gibčna."

V četrtek, 23. junija 1921, se je na igrišču Ilirije med Tivolijem in Pivovarno Union (kjer so danes tako imenovani "ilirijanski bloki") zbralo okrog 4000 gledalcev, po mnenju novinarja Slovenskega naroda celo do 5000. Med njimi je bilo tudi mnogo uglednih gostov, kot na primer predsednik deželne vlade dr. Viljem Baltič, komandant dravske divizije general Đuro Dokić, generalni konzul Češkoslovaške dr. Otokar Beneš, francoski akademik grof Henri Begouën (ki je imel kot gost ljubljanske univerze v deželnem dvorcu predavanje o prazgodovinski umetnosti) in vodja poverjeništva za uk in bogočastje dr. Fran Skaberne.

Francozi so nastopili v postavi Le Bidois, Langenove, Audin, Kreitz, Parachini, Bonnardel, Devaquez, Rouches, Nicolas, Boyer in Dubly. V Sportu so izpostavili šest igralcev: "Langenove, Bonnardel, Devaquez, Rouches, Nicolas in Boyer so znani internacionalci, ki so že opetovano reprezentativno igrali za Francijo."

Slovenska reprezentanca je bila sestavljena iz treh klubov, ljubljanskih rivalov Ilirije in Primorja ter celjskega nemškutarskega Athletika. Ilirija je prispevala večino reprezentantov, kar sedem, Primorje in Athletik pa vsak po dva. V golu je bil ilirijan Stane Pelan, štoperski par pa sta sestavljala Stanko Mozetič iz Primorja in Franz Schallecker iz celjskega kluba. Krilsko vrsto so tvorili Stanko Deržaj in Gabrijel Zupančič iz Ilirije ter Peter Birsa iz Primorja. V ofenzivnih vlogah so nastopili Ivan Zupančič iz Ilirije na desnem krilu, celjski Dunajčan Karl Dürschmied na desni zvezi ter ilirijani Kazimir Pretnar z vzdevkom Balinc na osrednjem napadalcu, Oto Oman na levi zvezi in Ljubo Vidmajer na levem krilu.

Francozi so nastopili v modrih majicah (z galskim petelinom na prsih) in belih hlačkah, Slovenci v rdečih majicah in belih hlačkah. Pred prvim žvižgom domačega sodnika Viktorja Vodiška je vojaška godba odigrala marseljezo, ki jo je občinstvo poslušalo stoje. Tekma se je začela z veliko priložnostjo za Slovence že v 2. minuti, vendar je Le Bidois lepo ubranil oster strel Vidmajerja. "Borba med gibčnim, izvanredno hitrim francoskim moštvom in domačim moštvom, ki goji premišljeno prizemno kombinacijo, je bila ves čas skrajno napeta, lepa in efektna," je srečanje opisal anonimni novinar Sporta. "Pripomniti je, da rezultat ne izraža pravilno razmerja moči."

Kljub požrtvovalni igri domače ekipe, so bili gostje precej boljši predvsem v zaključku akcij, tako da so do polčasa trikrat zatresli Pelanovo mrežo, v drugem delu pa so dodali še dva gola in na koncu slavili s prepričljivih 5:0. Strelci so bili Antoine Rouches, Jules Dubly in Paul Nicolas dvakrat, identitete strelca petega gola pa novinarji niso uspeli ugotoviti, saj so se naenkrat v golu znašli Pelan, žoga in trije francoski napadalci. "Elan s katerim igrajo Francozi, bi si morali vzeti za zgled naši igralci," je bilo mnenje novinarja Sporta.

Po tekmi je Ilirija priredila svečan banket v hotelu Union, kjer so imeli govore Anton Jug, Jules Rimet, Otokar Beneš, grof Begouën, Fran Skaberne in Janko Pretnar. Naslednjega dne so si Francozi ogledali Bled, v soboto pa so nato odpotovali v Zagreb, kjer so z reprezentanco Zagrebške nogometne podzveze odigrali dve tekmi in obe izgubili (2:1 in 4:1). Turnejo so zaključili v jugoslovanski prestolnici, kjer so reprezentanco Beograjske nogometne podzveze premagali s 3:0.
 
adplus-dvertising