Quique Setien, radikalni cruyffist na Nou Campu

Pri 61. letih se bo Quique Setien lotil največjega izziva kariere. Novi trener Barcelone se je nekoč zaljubil v igro sanjskega moštva Johana Cruyffa. Slog igre zagovarja kot etično vrednoto.

Tine Zupan
14. januar 2020, 12:27

Foto: Getty Images

Barcelona je po vseh parametrih ubrala povsem drugačno smer. Če bi iskali trenerja, ki je absolutno nasprotje Ernesta Valverdeja, bi težko našli boljši primer, kot je Quique Setien.

Za razliko od zadržanega in diplomatskega Valverdeja je Setien človek obseden z idejo. Zagovornik principa. Trener, ki nogomet absolutne kontrole in najvišje posesti jemlje kot svoje poslanstvo in kot moralno zahtevo. To ga je v času njegove kariere pripeljalo v številne konflikte.
 
Širša javnost ga je spoznala v zadnjih letih, ko se je v šestem desetletju življenja le prebil na špansko prvoligaško sceno. Glede na zelo javno in jasno izražanje svojih nogometnih prepričanj, pa bi lahko zmotno trdili, da je trenerski poklic že od nekdaj jemal kot svoje veliko poslanstvo. Pa ni bilo tako.
 
Setien je bil eleganten igralec zvezne vrste, a se je po koncu igralske kariere vrgel v nogomet na mivki. Kot mladenič ga je redno igral na plažah v Santanderju, od koder prihaja, postal pa je celo španski reprezentant te različice nogometne igre.
 
Tako je šele leta 2001, pet let po koncu svoje kariere nogometaša, naredil prve korake v trenerski posel. Sam je svoj vstop v svet nogometnih trenerjev označil za slučajnega. Dobil je službo pri domačem klubu Racingu. Tvegal je klub, tvegal je Setien, ki ni imel nikakršnih trenerskih izkušenj.
 
A je delovalo. Racing se je kot prvi zasledovalec Ateltica (vodil ga je Luis Aragones) uvrstil v prvo ligo, igral pa je napadalen nogomet, ki je baziral na visoki posesti žoge, kar je kasneje postalo Setienov zaščitni znak. Španska javnost ga je že označila za mladega, zanimivega trenerja z velikim potencialom. A se je sprl z vodstvom kluba in odšel. Priložnost za vodenje ekipe v prvi španski ligi pa je dobil šele 13 let kasneje pri 58. letih.

Vmes se je premikal po nižjih španskih ligah, bil celo selektor Ekvatorialne Gvineje, po uspehu na klopi Luga, ki ga je drugič v klubski zgodovini odpeljal v drugo ligo, pa je dobil priložnost pri Las Palmasu. Tja je prinesel ideje, ki so ga spremljale odkar se je v igralskih časih soočil z Barceloninim sanjskim moštvom Johana Cruyffa
 
"Spominjam se, ko sem spoznal Cruyffovo Barcelono," je razlagal kasneje. "Igral si proti njim in celotno tekmo tekel za žogo. Rekel sem si: 'To mi je všeč. Rad bi bil v tej ekipi in vedel, zakaj se to dogaja.' Kako lahko ekipo pripraviš do tega, da ima žogo nenehno? Od takrat sem začel res gledati nogomet. Ga analizirali. Da bi razumel to, kar čutim in kar želim spraviti v prakso, ko bom postal trener. Želel sem žogo."
 
Dobro delo pri Las Palmasu ga je pripeljalo do naslednje stopničke. Prevzel je ambiciozni Betis, v prvi sezoni premagal Real v Madridu in končal na šestem mestu ter se uvrstil v ligo Europa. V drugi sezoni sicer spet premagal Real, Barcelono, Ateltico, v Evropi Milan, a končno deseto mesto ni bilo dovolj. V vodstvu kluba so ga smatrali kot nazadovanje. 
 
Pričakovanja pri Betisu so narasla. Setien pa si je s svojo trdoglavostjo veliko težav nakopal sam. Nenehno je kritiziral druge trenerje, ki so igrali drugačen, bolj direkten, bolj obramben nogomet. Diegu Simeoneju je čestital za zmago, a ob tem dodal, da mu ni všeč igra njegove ekipe. Navijači so mu ob porazu v Leganesu porogljivo skandirali. Njegov Betis je imel prek 70% posesti, a je izgubil s 3:0. Setien se je zapletal v medprostor med idejo in prakso.
 
Betis je bil za Božič peti, a je forma ekipa v drugem delu sezone alarmantno padla. Na naslednjih 20 tekmah je moštvo zmagalo le petkrat in doživelo kar 11 porazov. Čeprav je prvič po več kot desetletju klub dvakrat zapored končal sezono v zgornji polovici lestvice, so se začele pojavljati prevelike razpoke.
 
Poraz je bil enak porazu, Setien pa se ni spreminjal. Betis je imel nenehno težave proti ekipam, ki so se zaprle in igrale na protinapad. Betis je imel vseskozi žogo v posesti, a nikakršnega nadzora nad tekmo.
 
Setien pa je še naprej neumorno napadal taktike nasprotnikov, jih označeval za manjvredne, a sam ni našel odgovorov. Kot hladen severnjak pa nikoli ni vzpostavil prave povezave z vročeglavimi navijači v Sevilli. Največja ultra skupina Betisa Gol Sur je organizirala proteste proti njemu, stadion Benito Villlamarin je bil ob koncu sezone že pol prazen. Navijači so se naveličali Setienovih idej, ki se niso pretopile v rezultatski uspeh. 
 
S tem so se ponovili problemi, ki jih je imel pri Las Palmasu. Po izjemni pozitivnem začetku je kasneje izostal pravi ekipni in individualni napredek. Ko njegove ekipe igrajo dobro, so izjemne. Ko igrajo slabo, kar je v poznih obdobjih pri njemu vse bolj pogosto, pa delujejo obupno.
 
A Setien je vedno vztrajal, da je pri njegovi zvestobi idealu nekaj moralnega. "Svoj pristop branim, ker je to način, na katerega čutim nogomet. Globoko v sebi branim ta način igre kot etično vprašanje."
 
S tem je mnogim stopil na žulj. Mauricio Pellegrino je po zmagi Leganesa nad Setienovim Betisom dejal, da je tudi žoga v zraku del nogometne igre, nekdanji španski reprezentančni vratar Santiago Canizares mu je sporočil, da so mu bili vedno bolj všeč trenerji, ki imajo več točk kot javne hvale. Joseba Ezxeberria pa je dodal: "Če braniš svoj slog igre tako, da napadaš druge, izgubiš kredibilnost. Spoštuj in boš spoštovan."
 
Javno se zdijo njegove nogometne ideje zakoreninjene in neprilagojene. Se je pa tudi sam včasih dotaknil nogometne evolucije, ki se ji ni mogel izogniti. Tako je nekoč dejal, da ima zaradi talenta Juana Carlosa Valerona solzne oči, vendar ga ne more postaviti v ekipo na vsaki tekmi, ker je nogomet postal zelo zahteven in moraš veliko teči. 
 
Nogomet je res postal zelo kompleksen. Setien, strasten šahist, se tega zelo dobro zaveda. Pred kaosom zagovarja popolno organizacijo in sinhronizacijo. "Rad imam red. Ključen je. Nogomet in šah sta si podobna, povezujeta napad in obrambo. Ključno pa je, da dominiraš v središču igre."
 
"Moje ekipe bodo vedno igrale dober nogomet,« zatrjuje Setien. »Ne strinjam se s tem, da naj bi se trener prilagodil igralcem. Včasih sem tudi jaz tako mislil, a to je bilo zato, ker nisem razumel nogometa."
 
Tisti, ki so delali z njim, govorijo o trenerju z veliko karakterja. Trenerju, ki ne more biti tiho in vsakemu vse pove v obraz. To pa a priori pomeni precejšnje tveganje, če vstopiš v slačilnico polno ega, kakršna je Barcelonina. Tu bo moral biti dovolj pragmatičen, da bo našel pravo vlogo v politično zapletenem svetu aktualnega španskega prvaka.
 
V Las Palmasu so ga navijači oboževali, a se je sprl z vodstvom in igralci. V Betisu je navdušil nogometaše, a ni znal na svojo stran pridobiti tribun. Pri Barceloni, kjer se vse pomnoži s tisoč, bo moral zadovoljiti vse strani. 
 
Dobrega izhodišča mu zagotovo ne prinaša trenutni status. Nikakor ne sodi v krog eminentnih evropskih trenerjev. A vse manj kredibilno vodstvo Barcelone se je, kot Setien, oklepalo ideje.
 
"Vedno sem mislil, da lahko nogomet igraš bolje, a tega nisem videl, dokler nas ni naučil Johan Cruyff," je dejal nekoč. Njegove besed so poezija za ušesa navijačev Barcelone. Njegov nogometni CV pa ne zagotavlja stotih dni miru. Seciranje se bo začelo že na prvi tekmi v nedeljo.
 
loading...