Regionalni velikan se pobira: Željezničar že dolgo ne osvaja lovorik, še naprej pa osvaja srca navijačev

Željezničar že vrsto let ni uspešen, a vseeno ostaja najbolj priljubljen klub v BiH. V letu 2024 so se zgodili pozitivni premiki naprej.

Miha Zupan
16. januar 2025

Željezničar (Foto: uradna spletna stran kluba)

Leto 2024 je bilo za sarajevski Željezničar zelo shizofreno. V spomladanskem delu sezone 2023/24 se je klub ubadal s številnimi težavami in se celo spogledoval z izpadom iz lige (o čemer smo pisali tudi na Nogomaniji), v jesenskem delu aktualne sezone pa je šlo modrim zelo dobro. Prvi del sezone so zaključili na četrtem mestu. Prehiteli so jih samo Zrinjski in Borac ter mestni tekmec Sarajevo, ki ga poganja tuji kapital.

V novo leto je klub z Grbavice vstopil v dobri kondiciji in s smelimi načrti za prihodnost. "Naša športna perspektiva je konstanten napredek v točkovnem smislu in glede položaja na lestvici, razvoj mladih igralcev in prodaja nogometašev v tujino," pravi predsednik kluba Admir Tunović. "Mislim da smo po nekaj letih končno v situaciji, ko imamo v izložbi nekaj igralcev, ki so zanimivi tujim klubom."

Eden od teh je nedvomno 21-letni vezist Abdulmalik Al-Jaber iz Saudove Arabije, ki je bil jeseni ena od gonilnih sil moštva. Al-Jaber je bil novembra na pragu prestopa v domovino, kjer naj bi podpisal za Ronaldov Al-Nassr, Željezničar pa bi prejel rekordno odškodnino v višini 2,5 milijona evrov. Odpotoval je že na zdravniški pregled v Saudovo Arabijo, vendar je transfer na koncu preprečil Javni investicijski sklad (zloglasni PIF, ki ima v lasti vse štiri največje saudske klube in tudi Newcastle). PIF je želel, da mladi igralec ostane v Evropi in najde klub v kateri od močnejših lig. To se bo morda tudi zgodilo, saj se zanj zanima francoski prvoligaš Toulouse.

Željezničar pa ne bo samo prodajal, saj se želijo tudi okrepiti. Prvi novinec v januarskem prestopnem roku je stari znanec slovenskih nogometnih igrišč, bivši napadalec Radomelj Madžid Šošić, ki je v Sloveniji igral kot posojen nogometaš Hajduka. Dvaindvajsetletni Šošić je otrok Željezničarja, za katerega je igral v mladinskih kategorijah do osemnajstega leta, ko je odšel v Hajduk. Ob podpisu pogodbe do poletja 2027 je povedal: "Vrnil sem se na svojo Grbavico, tu sem v mlajših kategorijah preživel najlepše trenutke. Željota vedno spremljam. Spremljal sem ga po odhodu v Hajduk in ko sem bil posojen, Željo je moj klub in to je to."

Skrb za prvo moštvo je seveda pomemben del načrtov uprave Željezničarja, toda predsednik Tunović poudarja, da želijo, da klub raste na vseh nivojih, tudi infrastrukturnemu. Oktobra je klub zaključil izgradnjo prostorov za prodajo vstopnic na severni tribuni štadiona Grbavica. Novi objekt bo olajšal kupovanje vstopnic na dan tekme in zmanjšal nepotrebno gnečo.

Nadaljujejo se tudi aktivnosti pri projektu izgradnje južne tribune. "Uspešno smo zaključili projektno dokumentacijo in v naslednjih tednih pričakujemo objavo mednarodnega razpisa za izvajalca del," pravi predsednik. "To je kapitalen projekt za klub in vsekakor načrtujemo vložiti veliko časa in energije v njegovo realizacijo."

Željezničar seveda nima finančnih zmožnosti, da bi sam plačal za vse to, saj se klub še vedno otepa dolgov, ki so se nakopičili v preteklosti. Pri teh projektih je ključna pomoč občine Novo Sarajevo, Ministrstva za kulturo in šport Kantona Sarajevo in Zavoda za gradnjo Kantona Sarajevo. Sponzor gradnje objekta za blagajne na severni tribuni pa je bila zavarovalnica Sarajevo osiguranje.

Načrtujejo tudi projekt modernizacije zunanje fasade severne tribune. "To je ogledalo kluba in res je prišel čas, da videz tribune standardiziramo in na ta način povečamo komercialno vrednost naših poslovnih in marketinških prostorov," je povedal Tunović. V planu je tudi projekt novega fan shopa, ki bo preseljen v nove prostore in bo imel neprimerno večjo izbiro artiklov kot do sedaj.

Željezničar je res poseben klub. Kljub temu, da dosežki na terenu v zadnjem času niso nič posebnega, imajo z naskokom najboljši obisk v Premijer ligi BiH. Devet jesenskih tekem na Grbavici si je ogledalo 86.500 ljudi, kar znaša v povprečju 9.611 na tekmo. Na prvih štirih domačih tekmah sezone proti Širokemu, Igmanu, Slogi in Zrinjskemu nikoli ni bilo manj kot 12.000 gledalcev, v drugem delu sezone pa je obisk vendarle nekoliko upadel.

Mestnega tekmeca Sarajevo je na osmih tekmah na Koševu gledalo 68.100 ljudi, kar v povprečju pomeni 8.512 na tekmo. Vendar če iz te enačbe vzamemo mestni derbi z Željezničarjem, ki je na Koševo privabil 24.000 gledalcev, je preostalih sedem domačih tekem bordo-belih gledalo 44.100 ljudi, kar znese 6300 na tekmo. Ostali klubi, vključno z vodilnima "monopolistoma", so v smislu gledanosti daleč zadaj.

Željezničar je nedvomno klub z neizmernim potencialom, ki je na dobri poti, da prebrodi zelo težko obdobje svoje dolge in slavne zgodovine. Žal pa se bosansko-hercegovska družba in posledično tudi nogomet v tej državi, spopadata z mnogimi izzivi, ki onemogočajo normalen razvoj. To pa je nekaj, kar se ne da tako zlahka sanirati.