Tveganje ali genialnost? Barcelona je Bayern in Real Madrid premagala na način, ki bi bil za druge klube poguben

Hansi Flick renomirane nasprotnike premaguje z igro, ki je izjemno tvegana.

Miha Zupan
28. oktober 2024

Barcelona (Foto: Getty Images)

V prejšnji sezoni sta Real Madrid in Barcelona igrala tri tekme in vse je dobil Madrid. Naslov prvaka so Los Merengues osvojili s kar desetimi točkami naskoka pred svojimi katalonskimi rivali. K temu so dodali še neizbežno evropsko krono in večina strokovnjakov je pred to sezono napovedovala nadaljevanje dominacije.

Toda Blaugrana je letošnjo sezono z novim trenerjem, Nemcem Hansijem Flickom, začela zelo dobro, vsekakor krepko nad pričakovanji. Flick je dobil v roke utrujeno, izžeto ekipo, ki je pod Xavijem igrala prepočasi in preveč šablonsko in jo v zelo kratkem času transformiral v ekipo, ki igra hitro, direktno in z najvišje postavljeno obrambno linijo v Evropi.

Ta visoka linija je bila predmet debate že na tekmi lige prvakov proti Bayernu, Flickovemu bivšemu klubu, ki igra zelo podobno pod Vincentom Kompanyjem. Barça in Bayern sta na tisti tekmi zaradi visoke linije prostor na sredini igrišča stisnila na vsega kakih 15 metrov, na koncu pa so izenačeno srečanje zelo zanesljivo dobili Katalonci.

In ta Barçina visoka linija je bila predmet debate tudi pred prvim letošnjim El Clasicom. Strokovnjaki so opozarjali, da bi bil tovrsten pristop lahko samomorilski zaradi hitrosti in kvalitete Kyliana Mbappeja in Viniciusa Juniorja. Toda Flick je eden tistih trenerjev, ki nikoli ne odstopajo od svoje filozofije.

Na drugi strani pa je stari kameleon Carlo Ancelotti, ki se vedno prilagaja. Ancelotti je odličen psiholog, idealen za vodenje skupine razvajenih superzvezdnikov, ki bo vedno našel način, da v ekipo »stlači« vse briljantne posameznike, ki mu jih pripelje Florentino Perez. Ni pa stari dobri Carlo taktik in nogometni mislec najvišjega kova. Ko govorimo o sodobnih trenerjih, ki so spremenili način igranja nogometa v zadnjem desetletju ali dveh, Ancelotti kljub vsem lovorikam nima kaj iskati v tej družbi.

To se je lepo videlo tudi na sobotni tekmi na štadionu Santiago Bernabeu. Edini načrt, ki ga je imel Madrid, je bil Barcelono prisiliti v odprto igro, jo izvleči čim bolj proti sredini in nato z žogami na bliskovito hitra napadalca prebiti njeno obrambo. Že po vsega pol ure igre so se nogometaši v belem šestkrat ujeli v Flickovo "ofsajd zanko", do konca tekme je ta številka narasla na dvanajst.

Mnogi so smatrali, da je tak način igre preveč tvegan, preveč odvisen od ene same samcate, milimetrske napakice. Toda Flick je, tako kot večina elitnih trenerjev današnje dobe, dogmatik. In njegova dogma je visoka linija in direktna igra. Od tega ne odstopa niti ko igra proti tako vrhunski zasedbi kot jo ima Real Madrid. Ali Bayern.

V drugem polčasu je Barcelona mojstrsko izvedla točno to, kar je Madrid neuspešno poskušal narediti v prvem delu. Kajti zadnja linija Madrida ni niti približno tako dobro usklajena in tako filigransko uigrana kot zadnja linija Barcelone. Šestintridesetletni Lewandovki pa je pokazal več kot desetletje mlajšemu Mbappeju, kako se pravilno vteka, kako se čaka idealen trenutek in kako se izigra (pre)visoko postavljeno zadnjo linijo.

Ko so začeli padati goli in se je Ancelottijev "plan A" sesul v prah, Italijan ni imel nobenih rešitev. Celotni ustroj Madrida je narejen tako, da ima pač mnogo boljše posameznike od velike večine nasprotnikov, kakšne poglobljene, dodelane strategije pa ni. In to je v soboto razgalil Flick, ki je ostal zvest svojim principom in ki se na treningu ukvarja z vsako, tudi najmanjšo podrobnostjo.

Barcelona ima zdaj šest točk prednosti pred Madridom na vrhu razpredelnice, tako da bo letošnja sezona še zelo zanimiva. Los Blancos imajo precej boljšo zasedbo od vseh ostalih španskih prvoligašev (razne Barcelone), tako da bodo s svojo "taktiko" individualne kvalitete prav gotovo dobili večino tekem, če pa bo Blaugrana kljub izredno mladi ekipi še naprej tako dobro udejanjala zamisli svojega trenerja, bo tudi ona v glavnem zmagovala.

Barcelona je bila s Xavijem pred dvema letoma prvak, tako da španski naslov niti ni nekaj, kar čakajo že celo večnost. Za spremembo pa letos Katalonci delujejo konkurenčni tudi v ligi prvakov, kar že dolgo niso bili. Tudi na tem področju se nam obeta še zanimiva in pestra sezona.