Zahovićev najdražji kiks: Požeg Vancaš se vrača v preteklost in znova išče smisel svoje kariere

Celjske forme Rudi Požeg Vancaš ni uspel prenesti v Maribor. V zgodovino bo odšel kot najdražji kiks Zlatka Zahovića, v Ukrajini pa se bo skušal pobrati kot se je pred leti že pobiral.

Miran Zore
14. januar 2022, 1:28

Rudi Vancaš Požeg se je prvič podal v tujino. (Foto: pigac.si)

"Nikdar ne iščem krivde drugje. Zavedam se, da moram povečati svoj prispevek moštvu. Moram začeti zabijati in izboljšati statistiko. Čakam prvi gol, ki bi veliko pomenil s psihološkega vidika."

Tako je oktobra lani govoril Rudi Požeg Vancaš, eden največjih dolžnikov Maribora v letošnji sezoni. Takrat je že dobro vedel, da se tudi v letošnji sezoni, zanj tretji v Mariboru, vse skupaj ne odvija po njegovih pričakovanjih. Ta teden jo je tudi predčasno končal, pa ne le sezono, temveč kar celotno svojo epizodo. Poslovil se je z 79 odigranimi prvenstvenimi tekmami in 15 goli. Odšel je tiho, s prekinjeno pogodbo in brez osvojenega naslova. 

Vložek in pričakovanja velika, učinek pa majhen
Požeg Vancaš z mariborsko avanturo ne more biti zadovoljen, prav tako z njegovim učinkom ne more biti zadovoljen Maribor. Belokranjec je bil konec koncev najdražji nakup v zgodovini mariborskega kluba. Pripeljan je bil kot najboljši igralec lige, z namero, da bi igro Maribora pospešil, da bi vanjo vnesel več kreative in nepredvidljivosti ter dodal čim več golov. Sam pa je verjetno računal na to, da bo to zadnja stopnica pred prestopom v tujino.

Začel je dobro. Darka Milaniča je najbolj razveselil avgusta 2019, ko je v 20 dneh zadel kar petkrat, dodal pa je še tri asistence. Izkazalo se je, da je bil to le preblisk. Dino Hotić in Andrej Kotnik sta pokazala več, Požeg Vancaš pa je (tudi ob težavah s poškodbami) nihal v formi. Ko je Hotić odšel, Kotnik pa padel v pozabo, je dobil prostor, v katerem pa se kljub menjavam trenerjev ni znašel.

Zlatko Zahović je malce pred svojim umikom iz kluba (ko je odšel Hotić), ocenil, da Požeg Vancaš potrebuje nekaj dodatne vzpodbude. Javno mu je, z vsemi privilegiji in predvsem pritiskom, podelil "desetko", ki pa ji Požeg Vancaš ni nikoli ni bil zares dorasel. Občasno je "izskočil", a vse prevečkrat poniknil.

"V Maribor sem prišel, ker želim igrati za prvo mesto in želim igrati v Evropi. O tujini sploh ne razmišljam. Prišel sem, da bi se dokazal in Mariboru pomagal na mednarodni sceni," je takrat govoril, a moral svoje načrte spremeniti. Slovenije ima dovolj, čakanja in potrpljenja prav tako, poizkusil bo v Ukrajini. V težki ligi, ne prav impresivnem klubu in v državi, ki je v težki situaciji. 

Rudi Požeg Vancaš je leta 2018, na tekmi lige narodov proti Bolgariji, debitiral v dresu Slovenije. 

Enkrat je že bil v "luknji"
Maribor se je v zadnjih dveh letih precej spremenil, spremenil pa se je tudi Rudi Požeg Vancaš. Ugotovitev, da je razhod najboljša rešitev, je tako za klub kot za igralca morda dobrodošla razbremenitev. Maribor namerava zdaj ujeti Đorđa Ivanovića, Požeg Vancaš pa zaživeti na novo.

Njegova popotnica sicer ni najboljša, toda v preteklosti je že dokazal, da se zna pobrati. To je storil v Celju, kamor je kot nerazcveteli talent odšel po nenadnem vzponu in nato skorajšnjem zatonu v Domžalah. Takrat je spremenil svoje razmišljanje, odnos do nogometa in izboljšal svojo igro, poudaril je tudi, da je v Celju znova začel uživati v igranju nogometa. Če bo to storil znova in bo spet užival v igri, lahko iz svoje kariere še vedno izvleče marsikaj.