Zgodba o Oblakovem prestopu v Bayern: Franza Beckenbauerja je namerno pustil čakati, končalo se je z osvojenim naslovom

Brane Oblak je po splošnem konsenzu najboljši slovenski nogometaš vseh časov. Njegovi klubski, reprezentančni in individualni dosežki to potrjujejo. Od njegovega meteorskega vzpona v dresu Olimpije, prek odličnih predstav v dresu splitskega Hajduka, do vrhunca kariere pri zahodnonemških velikanih Schalkeju in Bayernu. V Zahodni Nemčiji je dosegel tudi vrhunec reprezentančne kariere, ko je bil izbran v najboljšo postavo svetovnega prvenstva leta 1974.

Prve nogometne korake je naredil v mladinskih selekcijah viške Svobode, nato pa ga je Nedeljko Gugolj pripeljal k mladincem Olimpije, kjer je zablestel v polnem sijaju in že pri rosnih osemnajstih letih debitiral v prvi zvezni ligi. V Beogradu. Proti Partizanu. Z golom.

V dresu Olimpije je igral osem let, nato pa je leta 1973 sledil korak naprej, ko je prestopil v splitski Hajduk. Z dalmatinskimi "bilimi" je osvojil dva naslova jugoslovanskih prvakov in dva pokala maršala Tita, nato pa je leta 1975 sledil milijonski prestop v Schalke. V dveh sezonah v Bundesligi je z odličnimi predstavami v modrem dresu opozoril nase in zbudil zanimanje pri največjem nemškem klubu, Bayernu, ki je v tistem obdobju (1974-76) osvojil tri zaporedne naslove evropskega prvaka.

V 26. krogu sezone 1976/77, 19. marca 1977, sta se na štadionu v Gelsenkirchnu pred 70.000 gledalci pomerila domači Schalke in gostje iz bavarske prestolnice. V rdečem dresu je takrat nastopil tudi največji nemški nogometaš vseh časov, kapetan Bayerna in zahodnonemške reprezentance, Franz Beckenbauer. Porurski "knapi" so se z Borussio Mönchengladbach borili za naslov prvaka, Bayernu pa je šlo v tej sezoni zelo slabo, čeprav je bil še vedno aktualni evropski prvak. Zato so Bavarci že razmišljali o osvežitvi ekipe pred naslednjo sezono. In visoko na spisku želja je bil Brane Oblak. Za to, da vzpostavi stik z njim, pa je bil zadolžen kar Beckenbauer.

"Ne pred začetkom, niti ne po koncu, kar sredi tekme me je med izvajanjem avta Beckenbauer vprašal, če bi prišel k njim," se je v svoji avtobiografiji spominjal Oblak. "Nekoliko začudeno sem ga pogledal, rekel pa nisem nič. A mi ni dalo miru, zlasti ker je svoje vprašanje ponovil še nekajkrat."

Ker mu Oblak med igro ni odgovoril, je Beckenbauer do njega pristopil po koncu srečanja, ki se končalo brez zadetkov in dejal: "Branko, si sploh slišal, kaj sem te vprašal?" Oblak je potrdil, da ga je slišal in dogovorila sta se, da se kasneje dobita pred garderobo.

"Tuširal sem se dlje kot ponavadi," se je spominjal Oblak. "Nisem želel, da bi izpadlo, kot da me pretirano zanima, hkrati pa sem računal, koliko časa bo za kopel in preoblačenje potreboval Beckenbauer."

Ko je Brane prišel iz slačilnice, ga je Beckenbauer že čakal. Pomignil mu je, naj mu sledi, da se lahko v miru pogovorita. "Slišal sem, da ne boš podaljšal pogodbe, resno te sprašujem, bi prišel k nam?" je rekel Der Kaiser. Oblaka je ponudba zanimala, čeprav je imel še več drugih opcij. Resno sta se zanj zanimala tudi Feyenoord in Olympique Marseille. "Obema je bilo jasno, da si ne bova kar takoj segla v roko, trnek pa je bil le vržen," je pojasnil Oblak. Dal je Beckenbauerju svojo telefonsko številko in slednji je obljubil, da ga pokliče v roku nekaj dni.

Poklical pa ga je še isti večer in po nekaj vljudnostnih frazah predal slušalko predstavniku Bayerna Robertu Schwanu. Oblak in Schwan sta se dogovorila za sestanek, na katerem je najboljši slovenski nogometaš vseh časov postavil svoje pogoje, Bayernov predstavnik pa jih je brez pomislekov sprejel. Po koncu sezone je sledil prestop.

Oblak se je veselil, da bo igral v isti ekipi z Beckenbauerjem, vendar se to žal ni zgodilo. Kaiser Franz je namreč po koncu sezone prestopil v newyorški Cosmos, ki je takrat plačeval ogromne vsote za svetovne zvezdnike, ki so bili že v jeseni svoje kariere. Brane pa je ostal v Münchnu naslednje tri sezone. Prva je bila zelo neuspešna, saj je bil Bayern na koncu šele 12. na lestvici, v drugi sezoni so osvojili četrto mesto, v Oblakovi zadnji sezoni, 1979/80 pa so bili Bavarci končno spet nemški prvaki.

Do danes ostaja Brane Oblak edini Slovenec, ki je osvojil naslov nemškega prvaka, precejšnje zasluge za to pa gredo tudi Franzu Beckenbauerju, ki je z njim prvi navezal stik na – to je treba priznati – izredno nenavaden način.